1Nato odgovori Job in reče:
1¶ Ano ra ko Hopa; i mea ia,
2Pazljivo poslušajte govorjenje moje, in to bodi namesto vaših tolažb.
2Ata whakarongo mai ki taku kupu, a hei tenei he kupu whakamarie mai ma koutou.
3Potrpite, in tudi jaz bom govoril, in ko dogovorim, se posmehujte.
3Tukua ahau, a ka korero hoki ahau; a ka mutu aku korero, haere tonu ta koutou tawai.
4Mar tožba moja velja ljudem? ali kako naj ne bi bil žalosten duh moj?
4Ahau nei, ki te tangata koia taku amuamu? A he aha ahau te manawanui ai?
5Obrnite se k meni in strmite in položite roko na usta svoja!
5Titiro mai ki ahau, miharo ai; kopania atu te ringa ki te mangai.
6Res, kadar se tega spomnim, se prestrašim in trepet prešine meso moje.
6Mahara kau ahau, ka wehi, mau pu te wehi o oku kikokiko.
7Zakaj žive brezbožniki, dočakajo starosti, množe si tudi bogastvo?
7¶ He aha te hunga kino i ora ai, i koroheke ai, ae, i marohirohi ai to ratou kaha?
8Njih seme stoji trdno ž njimi vred vpričo njih in njih zarod pred njih očmi.
8Pumau tonu o ratou uri ki to ratou taha ki to ratou aroaro, a ko a ratou whanau kei ta ratou tirohanga atu.
9Njih hiše so v miru, brez straha, in Božje šibe ni nad njimi.
9O ratou whare kei runga i te rangimarie, kahore he wehi, kahore hoki a te Atua patu ki a ratou.
10Njih junci skačejo in ne neplodno, njih krave se lahko otele in ne izvržejo.
10E kaha ana tana puru ki te ekeeke, kahore hoki e he; ka whanau tana kau, kahore hoki he whakatahe.
11Deco odpošiljajo kakor ovac krdelo in njih otroci plešejo veselo.
11E tukua mai ana e ratou a ratou kohungahunga ano he kahui hipi, e pekepeke ana a ratou tamariki.
12Pevajo glasno z bobnicami in citrami in se vesele ob glasu piščali.
12He hunga hapai ratou i te timipera, i te hapa, e koa ana ki te tangi o te okana.
13V sreči prežive svoje dni, in v trenutku se pogreznejo v kraj mrtvih.
13O ratou ra pau tonu i runga i te ahuareka, kitea rawatia ake kua heke ki te po.
14In vendar govore Bogu mogočnemu: Pojdi od nas, ker spoznanja tvojih potov ne želimo!
14Koia ratou i mea ai ki te Atua, Mawehe atu i a matou; kahore hoki o matou hiahia kia matau ki ou ara.
15Kaj je Vsemogočni, da bi mu služili, ali kaj nam hasni, če se mu z molitvijo bližamo?
15He aha ra te Runga Rawa e mahi ai matou ki a ia? He aha hoki te rawa ki a matou ki te inoi ki a ia?
16Glej, njih sreča vendar ni v njih rokah. Svetovanje brezbožnih bodi daleč od mene!
16Nana, kahore he pai mo ratou i o ratou ringa ake: matara atu i ahau te whakaaro o te hunga kino.
17Kolikokrat se dogodi, da ugasne svetilo brezbožnikov in pridrevi nadnje njih poguba? da jim Bog podeli žalosti v srdu svojem?
17¶ Pehea te maha o nga matenga o te rama a te hunga kino? O nga panga mai ano hoki o to ratou aitua ki a ratou? O te tuwhanga mai a te Atua i nga mamae i a ia e riri ana?
18da so kakor rezanica pred vetrom in kakor pleve, ki jih razpiše vihar?
18E rite ai ratou ki te kakau witi i mua i te hau, ki te papapa e kahakina atu ana e te paroro?
19Bog hrani, pravite, krivdo brezbožnikovo za otroke njegove. Njemu naj jo povrne, da jo on čuti!
19E mea ana koutou, E rongoatia ana e te Atua tona kino hei mea mo ana tamariki. Mana e utu tera ki a ia tonu, kia mohio ai ia.
20S svojimi očmi naj gleda svojo pogubo in pije naj od togote Vsegamogočnega!
20Tukua kia kite ona ake kanohi i tona hunanga, a tukua ia kia inu i te riri o te Kaha Rawa.
21Kajti kaj bo maral za hišo svojo za seboj, ko se prestreže število mesecev njegovih? –
21He aha hoki tana manako ki tona whare i muri i a ia? ka poroa hoki ona marama i waenga?
22More li kdo Boga mogočnega učiti spoznanja, ko vendar on sodi tiste, ki so na višavah?
22E whakaako ianei tetahi i te Atua ki te matauranga? Ko te kaiwhakawa hoki ia mo te hunga whakakake.
23Tale umrje v obili moči svoji, ko je popolnoma brez skrbi in v miru;
23Tenei tangata, mate iho ia, pakari rawa ano hoki ona kaha, ata takoto ana ana mea katoa, kahore hoki he raruraru.
24posode njegove so polne mleka in kosti njegove z mozgom pitane.
24Ki tonu ona u i te waiu, a e makuku ana ona wheua i te hinu.
25Oni umrje v bridkosti duše, in nikdar ni okusil dobrega.
25Mate iho hoki tera tangata, kawa tonu tona wairua, kahore hoki he pai hei kai mana.
26Skupaj ležita v prahu, črvad ju oba pokriva.
26Ka takoto ngatahi raua ki te puehu, a ko te iro hei hipoki mo raua.
27Glejte, jaz poznam misli vaše in naklepe, s katerimi me nadlegujete.
27¶ Nana, e mohio ana ahau ki o koutou whakaaro, ki ta koutou ngarahu nanakia ano hoki moku.
28Kajti pravite: Kje je hiša mogočneža in kje šator, ki so v njem prebivali brezbožni?
28E ki ana hoki koutou, Kei hea te whare o te rangatira? Kei hea hoki te teneti i noho ai te hunga kino?
29Niste li vprašali popotnikov? in njih znamenita poročila boste pač pripoznali:
29Kahore ianei koutou i ui ki te hunga e haere atu ana i te ara? Kahore ranei koutou i mohio ki a ratou tohu?
30da Bog hrani hudobneža do dne pogube, da ga odpravi v dan jeze.
30Kei te rongoa nei hoki te tangata kono mo te ra o te whakangaro; ka whakaputaina ratou i te ra o te riri.
31Kdo mu sme očitati v obraz pot njegovo? in kdo mu povrne, kar je storil?
31Ko wai e whakaatu i tona ara ki tona aroaro? Ko wai hoki hei hoatu i te utu mo tana mahi ki a ia?
32Prav njega spremijo s častjo do groba, in nad gomilo ga še čuvajo.
32Heoi ka kawea ia ki te urupa; kei te puranga he wahi mona.
33Lahke mu so grude v dolini; in za njim pojdejo vsi ljudje, kakor jih je šlo brezštevilno pred njim.Kako me torej zaman tolažite? Od vaših odgovorov ostane le nezvestoba.
33Ka reka ki a ia nga pokuru o te awaawa, ka whai mai ano hoki nga tangata katoa i a ia; e kore nei hoki e taea te tatau te hunga i mua i a ia.
34Kako me torej zaman tolažite? Od vaših odgovorov ostane le nezvestoba.
34He pehea ra ta koutou whakamarie tinihanga i ahau, e toe na hoki te he i roto i a koutou kupu e whakahoki mai na?