1Potem odpre Job usta in kolne svoj dan.
1¶ I muri i tenei ka puaki te mangai o Hopa, a ka kanga e ia tona ra.
2In izpregovori Job in reče:
2Na ka oho a Hopa, ka mea,
3Izgine naj dan, ki sem v njem bil rojen, in noč, ki je rekla: Deček je spočet!
3Kia ngaro te ra i whanau ai ahau, te po i korerotia ai, He tamaroa kei roto i te kopu.
4Tisti dan – naj postane teman, ne vprašaj po njem Bog od zgoraj, svit mu ne zasij nikdar!
4Waiho taua ra mo te pouri; kaua e tirohia iho e te Atua i runga; kaua hoki e whitingia e te marama.
5Tema in senca smrti naj si ga prisvojita, mrak naj se ušatori nad njim, vse, kar temni dan, naj ga prestraši!
5Kia poke ia i te pouri, i te atarangi hoki o te mate; kia tauria iho e te kapua; kia whakawehia ano hoki e te whakapouritanga o te ra.
6Tista noč – tema jo prevzemi, naj se ne veseli med dnevi leta, naj ne pride v mesecev število!
6Na ko taua po, kia mau pu i te pouri kerekere: kei honoa ki nga ra o te tau; kei huihuia atu ina taua nga marama.
7Da, tista noč bodi nerodovitna, veselega glasu ne bodi v njej!
7Nana, kia mokemoke taua po, kaua te reo koa e uru ki roto.
8Prekolnite jo, čarovniki, ki preklinjate dan, ki ste zmožni zbuditi leviatana.
8Kia kanga hoki e te hunga kanga i te ra, e te hunga mohio ki te whakaara rewiatana.
9Potemné naj zvezde njenega somraka, pričakuje naj svetlobe, pa je ne bodi, tudi utripanja jutranje zarje naj ne zagleda:
9Kia pouri nga whetu o tona kakarauritanga; kia tatari ki te marama, a kahore noa iho; kei kite hoki i te takiritanga ata.
10zato ker mi ni zaprla materinega telesa, ni skrila nadloge mojim očem.
10Mona kihai i tutaki i nga tatau o te kopu o toku whaea, kihai i huna i te mauiui kei kitea e ahau.
11Zakaj nisem umrl kar ob rojstvu, izpustil duše, ko sem prišel iz materinega telesa?
11¶ He aha ahau te mate ai i te kopu? He aha te hemo ai i toku putanga mai i te kopu?
12Zakaj sem bil vzet na kolena in zakaj na prsi, da sem sesal?
12He aha i rite wawe ai nga turi moku, me nga u hei ngote maku?
13Kajti sedaj bi ležal in bi počival in spal – in imel bi pokoj
13Me i pena, kua ata takoto ahau, te ai he whakaohooho, moe ana ahau: katahi ahau ka whai okiokinga,
14s kralji in svetovalci zemlje, ki so si zgradili podrtine,
14I roto i nga kingi, i nga kaiwhakatakoto whakaaro o te whenua i hanga nei i nga wahi mokemoke mo ratou,
15ali s knezi, ki so imeli zlata, ki so napolnili hiše svoje s srebrom.
15I roto ranei i nga rangatira whai koura, o ratou nei whare ki tonu i te hiriwa:
16Ali da bi me sploh ne bilo kakor ni izpovitka, ki so ga zagrebli, kakor otročiči, ki nikdar niso videli luči!
16Kua kahore noa iho ranei, kua pera me te materoto e ngaro nei, me nga kohungahunga kahore nei e kite i te marama.
17Tam je nehalo krivičnikov divjanje, tam počivajo, ki jim je opešala moč;
17Mutu ake i reira te whakararuraru a te hunga kino; okioki ana i reira te hunga kua mauiui nga uaua.
18tam mirno ležé vkup vsi zasužnjenci, ne slišijo več glasu priganjalca.
18Ata noho ana nga herehere i reira, te rongo i te reo o te kaitukino.
19Mali in veliki – tam eno je in isto, in hlapec je prost gospodarja svojega.
19Kei reira te iti, te rahi, kahore hoki he rangatira o te pononga.
20Čemu je dal Bog siromaku luč in življenje onim, ki so v bridkosti duše?
20¶ He aha te marama i homai ai ki te tangata kei roto nei i te mate? te ora ki te tangata kua kawa te wairua?
21ki čakajo smrti, pa je ni, in hrepene po njej bolj, nego kdor koplje zaklade,
21E koingo nei ki te mate, heoi kahore noa iho; e keri ana kia taea ia, nui atu i te keri i nga taonga huna.
22ki bi se silno veselili in radovali, ko bi našli grob?
22Hari pu ratou, koa ana, ina kitea te urupa.
23Čemu je luč možu, čigar pot je prikrita in ki ga je Bog ogradil s trnjem?
23He aha ano te marama i homai ai ki te tangata kua huna nei tona ara, kua oti nei te tutakitaki mai e te Atua?
24Zakaj kadar bi imel jesti, mi je zdihovati, in stokanje moje se razliva kakor voda.
24Kiano hoki ahau i kai, kua tae mai taku mapu: ano he wai oku hamama e ringihia ana.
25Kajti česar sem se bal, to je prišlo nadme, česar me je bilo strah, to me je zadelo.Ni mi miru, ne pokoja, ne počitka, a nova prihaja bridkost!
25No te mea kua tae mai ki ahau te mea whakawehi e wehi nei ahau; ko taku e pawera nei kua pa ki ahau.
26Ni mi miru, ne pokoja, ne počitka, a nova prihaja bridkost!
26Kahore oku humarie, kahore oku ata noho, ehara i te mea e okioki ana; na kua puta te raruraru.