1{Pesem stopinj.} K tebi dvigam oči svoje, o ti, ki stoluješ v nebesih!
1¶ He waiata; he pikitanga. Ka anga atu oku kanohi ki a koe, e koe e noho mai nei i nga rangi.
2Glej, kakor hlapcev oči gledajo na roko gospodarja svojega, kakor dekle oči na roko gospodinje svoje: tako gledajo oči naše v GOSPODA, Boga našega, dokler se nas ne usmili.
2Ina, pera tonu nga kanohi o nga pononga e titiro nei ki te ringa o to ratou rangatira, nga kanohi hoki o te kotiro ki te ringa o tona rangatira wahine; me o matou kanohi e titiro nei ki a Ihowa, ki to matou Atua, kia tohu ra ano ia i a matou.
3Usmili se nas, GOSPOD, usmili se nas, ker dovolj je, siti smo zaničevanja.Dosti je nasičena duša naša sramočenja lahkoživcev in zaničevanja prevzetnežev.
3Tohungia matou, e Ihowa, tohungia matou: kua tino kapi hoki matou i te whakahawea.
4Dosti je nasičena duša naša sramočenja lahkoživcev in zaničevanja prevzetnežev.
4Kapi tonu to matou wairua i te whakahi a te hunga e noho noa ana, i te whakahawea a te hunga whakakake.