1Pridite, veselo pevajmo GOSPODU, ukajmo skali zveličanja svojega!
1Pójdźcież, śpiewajmy Panu; wykrzykujmy skale zbawienia naszego.
2Pojdimo pred obličje njegovo s hvalo, psalme pojoč mu ukajmo.
2Uprzedźmy oblicze jego z chwałą; psalmy mu śpiewajmy.
3Zakaj velik Bog mogočni je GOSPOD in velik kralj nad vse bogove.
3Albowiem Pan jest Bóg wielki, i król wielki nade wszystkich bogów.
4V roki njegovi so podstave zemlje in v njegovi oblasti višine gorá.
4W jegoż rękach są głębokości ziemi, i wierzchy gór jego są.
5Njegovo je morje, on ga je naredil, in suho zemljo so ustvarile roke njegove.
5Jegoż jest morze, bo je on uczynił; i ziemia, którą ręce jego ukształtowały.
6Pridite, priklonimo se in padimo na tla, pripognimo kolena pred GOSPODOM, ki nas je ustvaril!
6Pójdźcie, kłaniajmy się, a upadajmy przed nim; klękajmy przed Panem, stworzycielem naszym.
7Zakaj on je Bog naš, mi pa ljudstvo paše njegove in čreda vodbe njegove. Danes če slišite glas njegov,
7Onci jest zaiste Bóg nasz, a myśmy lud pastwiska jego, i owce rąk jego. Dziś, jeźli głos jego usłyszycie,
8nikar ne zakrknite srca svojega kakor v prepiru [Hebr. v Meribi.], kakor ob dnevi izkušnjave [Hebr. Masa.] v puščavi,
8Nie zatwardzajcież serca swego, jako w Meryba, a jako czasu kuszenia na puszczy.
9ko so me izkušali očetje vaši; izkušnjo so mi napravili, dasi so videli dela moja.
9Kiedy mię kusili ojcowie wasi, doświadczylić mię, i widzieli sprawy moje.
10Štirideset let sem imel težave s tistim rodom in sem rekel: Ljudstvo je srca tavajočega. A oni niso spoznali potov mojih.Zatorej sem prisegel v jezi svoji: Nikakor ne pridejo v pokoj moj!
10Przez czterdzieści lat miałem spór z tym narodem, i rzekłem: Lud ten błądzi sercem, a nie poznali dróg moich;
11Zatorej sem prisegel v jezi svoji: Nikakor ne pridejo v pokoj moj!
11Którymem przysiągł w popędliwości mojej, że nie wnijdą do odpocznienia mego.