1Jaz sem roža saronska, lilija v dolinah.
1Jam jest jako róża Saroóska, a lilija przy dolinach.
2Kakor lilija med trnjem, tako je prijateljica moja med hčerami.
2Jako lilija między cierniem, tak przyjaciółka moja między pannami.
3Kakor jablan med drevjem v gozdu, tako je ljubi moj med sinovi. V senci njegovi sem želela sedeti in sedim, in sad njegov je sladak grlu mojemu.
3Jako jabłoó między drzewem leśnem, tak miły mój między młodzieócami. Pragnęłam siedzieć w cieniu jego, i siedzę; bo owoc jego słodki jest ustom moim.
4Vpeljal me je v hišo, kjer se gostujejo, in zastava njegova nad menoj je ljubezen.
4Wprowadził mię w dom wina, mając za chorągiew miłość przeciwko mnie.
5Okrepčajte me z grozdnimi gručami, poživite me z jabolki, ker sem bolna od ljubezni!...
5Oczerstwijcie mię temi flaszami, posilcie mię temi jabłkami; boć omdlewam od miłości.
6Levica njegova je pod glavo mojo in z desnico svojo me objema.
6Lewica jego pod głową moją, a prawica jego obłapia mię.
7Rotim vas, hčere jeruzalemske, pri gazelah in pri košutah poljskih, da ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji je drago.
7Poprzysięgam was, córki Jeruzalemskie! przez sarny i łanie polne, abyście nie budziły i nie przerywały snu miłego mego, dokąd nie zechce.
8Glas ljubega svojega čujem! glej, on prihaja, skače po gorah, poskakuje po hribih.
8Głos miłego mego! oto on idzie skacząc po tych górach, a poskakując po tych pagórkach.
9Ljubi moj je podoben gazeli ali mlademu jelenu. Glej, stoji za našim zidom, gleda skozi okno, zre skozi omrežje.
9Miły mój podobny jest sarnie, albo młodemu jelonkowi; oto on stoi za ścianą naszą, wygląda z okien, patrzy przez kraty.
10Izpregovoril je ljubi moj in mi veli: „Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!
10Ozwał się miły mój, a rzekł mi: Wstaó, przyjaciółko moja! piękna moja! a pójdź.
11Zakaj, glej, zima je minila, deževje je prešlo, konec mu je.
11Albowiem oto minęła zima! deszcz przeszedł, i przestał.
12Cvetje se prikazuje po zemlji, čas petja je prišel, in grlice glas se sliši v deželi naši;
12Kwiatki się ukazują na ziemi; czas śpiewania przyszedł, a głos synogarlicy słychać w ziemi naszej.
13smokovec rumeni zarodke smokev svojih, in vinske trte poganjajo očesca in vonjajo duh svoj. Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!
13Figowe drzewo wypuściło niedojrzałe figi swoje, a macice winne rozkwitłe, wonią wydały; wstaóże przyjaciółko moja, piękna moja! a pójdź.
14Golobica moja v razpoklinah pečevja, v skrivališču skalnih sten, daj, da vidim tvoj obraz, daj mi slišati svoj glas, ker glas tvoj je sladak in obraz tvoj miloviden.“
14Gołębico moja mieszkająca w rozpadlinach skalnych, w skrytościach przykrych! okaż mi oblicze twoje, niech usłyszę głos twój; albowiem głos twój wdzięczny, a oblicze twoje pożądane.
15Polovite nam lisice, male lisice, ki kvarijo vinograde, zakaj naši vinogradi so v cvetu!
15Połapcie nam liszki, liszki małe, które psują winnice; ponieważ winnice nasze kwitną.
16Ljubi moj je moj in jaz sem njegova; on pase čredo svojo med lilijami.Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se ljubi moj, in podoben bodi gazeli ali mlademu jelenu na razpokanih gorah.
16Miły mój jest mój, a jam jest jego, który pasie między lilijami;
17Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se ljubi moj, in podoben bodi gazeli ali mlademu jelenu na razpokanih gorah.
17Ażby się okazał ten dzieó, a cienie przeminęły. Nawróć się, bądź podobny, miły mój! sarnie albo jelonkowi młodemu na górach Beter.