1Še je Elihu nadaljeval, govoreč:
1Y AÑADIO Eliú, y dijo:
2Počakaj še malo, in te poučim, kajti še imam besed za Boga.
2Espérame un poco, y enseñarte he; Porque todavía tengo razones en orden á Dios.
3Prinesem znanje svoje iz daljave in pripoznam pravičnost Stvarniku svojemu.
3Tomaré mi noticia de lejos, Y atribuiré justicia á mi Hacedor.
4Kajti zares, besede moje niso lažnive; popoln v spoznanju je, ki stoji pred teboj!
4Porque de cierto no son mentira mis palabras; Contigo está el que es íntegro en sus conceptos.
5Glej, Bog je mogočen, vendar ne zaničuje nikogar; mogočen je v moči razuma.
5He aquí que Dios es grande, mas no desestima á nadie; Es poderoso en fuerza de sabiduría.
6Brezbožnih ne hrani v življenju, trpinom pa pridobiva pravico.
6No otorgará vida al impío, Y á los afligidos dará su derecho.
7Ne odvrača oči svojih od pravičnih, ampak s kralji na prestolu jim da sedeti za vedno, da so povišani.
7No quitará sus ojos del justo; Antes bien con los reyes los pondrá en solio para siempre, Y serán ensalzados.
8In ko so zvezani v sponah in ujeti v vezeh revščine,
8Y si estuvieren prendidos en grillos, Y aprisionados en las cuerdas de aflicción,
9tedaj jim oznani njih dejanje in njih prestopke, da so prevzetovali,
9El les dará á conocer la obra de ellos, Y que prevalecieron sus rebeliones.
10in jim odpre uho za svarilo in veli, naj se preobrnejo od krivice.
10Despierta además el oído de ellos para la corrección, Y díce les que se conviertan de la iniquidad.
11Ako poslušajo in se mu podvržejo, prežive dni svoje v blaginji in leta svoja v prijetnostih.
11Si oyeren, y le sirvieren, Acabarán sus días en bien, y sus años en deleites.
12Ako pa ne poslušajo, lete v strelo in mrjo v nerazumu.
12Mas si no oyeren, serán pasados á cuchillo, Y perecerán sin sabiduría.
13Kateri pa so bogapozabni v srcu, gojé jezo: ne kličejo za pomoč, kadar jih je zvezal.
13Empero los hipócritas de corazón lo irritarán más, Y no clamarán cuando él los atare.
14Njih duša umrje v mladosti in njih življenje pogine med nečistosti prodanimi.
14Fallecerá el alma de ellos en su mocedad, Y su vida entre los sodomitas.
15A trpina otimlje v trpljenju njegovem in po stiski jim odpira uho.
15Al pobre librará de su pobreza, Y en la aflicción despertará su oído.
16Tudi tebe bi bil iz žrela stiske odpeljal v prostranost, kjer ni tesnobe, in kar se postavi na mizo tvojo, bi bilo polno tolščobe.
16Asimismo te apartaría de la boca de la angustia A lugar espacioso, libre de todo apuro; Y te asentará mesa llena de grosura.
17Ali napolnjen si s sodbo brezbožnikovo: sodba in obsodba te zadeneta.
17Mas tú has llenado el juicio del impío, En vez de sustentar el juicio y la justicia.
18Zato glej, da te togota ne zapelje v zasmehovanje Boga, in obilost podkupnine naj te ne prekani!
18Por lo cual teme que en su ira no te quite con golpe, El cual no puedas apartar de ti con gran rescate.
19Pomore ti li tvoje vpitje tja, kjer ni stiske, in vse napenjanje moči tvoje?
19¿Hará él estima de tus riquezas, ni del oro, Ni de todas las fuerzas del poder?
20Ne žéli si noči, v kateri bodo ljudstva iztrebljena z mesta svojega.
20No anheles la noche, En que desaparecen los pueblos de su lugar.
21Varuj se, ne obračaj se h krivici, kajti njo rajši voliš nego trpljenje.
21Guárdate, no tornes á la iniquidad; Pues ésta escogiste más bien que la aflicción.
22Glej, Bog mogočni ravna vzvišeno v moči svoji; kdo je tak učitelj kakor On?
22He aquí que Dios es excelso con su potencia; ¿Qué enseñador semejante á él?
23Kdo Mu je predpisal pot Njegovo in kdo sme reči: Nepravo si storil?
23¿Quién le ha prescrito su camino? ¿Y quién le dirá: Iniquidad has hecho?
24Pomisli, da ti je poveličevati delo Njegovo, katero opevajo ljudje.
24Acuérdate de engrandecer su obra, La cual contemplan los hombres.
25Vsi ljudje je z veseljem gledajo, smrtnik je zagleda oddaleč.
25Los hombres todos la ven; Mírala el hombre de lejos.
26Glej, Bog mogočni je prevzvišen za naše spoznanje, število let Njegovih je nedoumno.
26He aquí, Dios es grande, y nosotros no le conocemos; Ni se puede rastrear el número de sus años.
27Kajti On dviga gori kapljico vode; od sopare, ki jo napravlja, solzé kot dež,
27El reduce las gotas de las aguas, Al derramarse la lluvia según el vapor;
28ki ga visoki oblaki izlivajo in kapljajo na človeka v obilosti.
28Las cuales destilan las nubes, Goteando en abundancia sobre los hombres.
29In ume li kdo razprostrtje oblakov, prasketanje šatora Njegovega?
29¿Quién podrá tampoco comprender la extensión de las nubes, Y el sonido estrepitoso de su pabellón?
30Glej, On razširja svetlobo svojo okoli sebe in s koreninami morja se ogrinja;
30He aquí que sobre él extiende su luz, Y cobija con ella las raíces de la mar.
31kajti s tem sodi narode, s tem daje jedi v izobilju.
31Bien que por esos medios castiga á los pueblos, A la multitud da comida.
32Roke svoje odeva z bliskom in ga pošilja, da zadene protivnika.Njegovo grmenje Ga naznanja, celo živina čuti, da prihaja.
32Con las nubes encubre la luz, Y mándale no brillar, interponiendo aquéllas.
33Njegovo grmenje Ga naznanja, celo živina čuti, da prihaja.
33Tocante á ella anunciará el trueno, su compañero, Que hay acumulación de ira sobre el que se eleva.