Slovenian

Spanish: Reina Valera (1909)

Job

39

1Veš li za čas, kdaj rode divje koze v skalah, ali si opazoval, kdaj so košute v porodnih bolečinah?
1(H39-4) ¿Sabes tú el tiempo en que paren las cabras monteses? ¿O miraste tú las ciervas cuando están pariendo?
2Si li preštel njih mesece, katere jim je dopolniti, in veš li čas, kdaj rode?
2(H39-5) ¿Contaste tú los meses de su preñez, Y sabes el tiempo cuando han de parir?
3kako se zvijajo, mlade svoje izpuščajo, bolečin se oproščajo?
3(H39-6) Encórvanse, hacen salir sus hijos, Pasan sus dolores.
4Njih mladiči se ojačujejo, rastó pod milim nebom, jih zapuste in se k njim več ne povrnejo.
4(H39-7) Sus hijos están sanos, crecen con el pasto: Salen y no vuelven á ellas.
5Kdo je pustil divjega osla v prostost in vezi njegove kdo je razklenil,
5(H39-8) ¿Quién echó libre al asno montés, y quién soltó sus ataduras?
6ki sem mu jaz naredil puščavo v hišo in solnato puščo za prebivališče?
6(H39-9) Al cual yo puse casa en la soledad, Y sus moradas en lugares estériles.
7Njemu je v smeh mestni hrup, za krik gonjačev se ne meni.
7(H39-10) Búrlase de la multitud de la ciudad: No oye las voces del arriero.
8Gleda po gorah, kod je kaj paše, in išče povsod zelenja.
8(H39-11) Lo oculto de los montes es su pasto, Y anda buscando todo lo que está verde.
9Ali bo hotel divji bivol služiti tebi, bo li prenočeval pri jaslih tvojih?
9(H39-12) ¿Querrá el unicornio servirte á ti, Ni quedar á tu pesebre?
10Ga li moreš v jarem vkleniti, da bi delal brazde, ali bo za teboj vlačil brano po dolini?
10(H39-13) ¿Atarás tú al unicornio con su coyunda para el surco? ¿Labrará los valles en pos de ti?
11Boš li mu zaupal, ker je velika moč njegova, in prepustiš mu li delo svoje?
11(H39-14) ¿Confiarás tú en él, por ser grande su fortaleza, Y le fiarás tu labor?
12Moreš se li zanesti nanj, da spravi žetev tvojo in zbere žito na gumnu tvojem?
12(H39-15) ¿Fiarás de él que te tornará tu simiente, Y que la allegará en tu era?
13Veselo fofota nojica s perutjo svojo: a je li je njeno perutje in perje kakor štorkljino?
13(H39-16) ¿Diste tú hermosas alas al pavo real, O alas y plumas al avestruz?
14Kajti jajca svoja pušča na zemlji in jih ogreva v prahu,
14(H39-17) El cual desampara en la tierra sus huevos, Y sobre el polvo los calienta,
15a zabi, da jih utegne noga poteptati in zverina poljska streti.
15(H39-18) Y olvídase de que los pisará el pie, Y que los quebrará bestia del campo.
16Trdo ravna s svojimi mladiči, kakor da niso njeni, nič je ne skrbi, da se je trudila zaman.
16(H39-19) Endurécese para con sus hijos, como si no fuesen suyos, No temiendo que su trabajo haya sido en vano:
17Kajti Bog ji je prikratil modrost in razumnosti ji ni podelil.
17(H39-20) Porque le privó Dios de sabiduría, Y no le dió inteligencia.
18Kadar se vzdigne, da leti, zasmehuje konja in jezdeca.
18(H39-21) Luego que se levanta en alto, Búrlase del caballo y de su jinete.
19Si li dal konju moč njegovo in mu vrat ogrnil z vihrajočo grivo?
19(H39-22) ¿Diste tú al caballo la fortaleza? ¿Vestiste tú su cerviz de relincho?
20Naredil si, da skače kakor kobilica? Rezgetanje njegovo je krasno in strašno.
20(H39-23) ¿Le intimidarás tú como á alguna langosta? El resoplido de su nariz es formidable:
21Grebe tla s kopiti, veseli se moči svoje, dirja oborožencem naproti.
21(H39-24) Escarba la tierra, alégrase en su fuerza, Sale al encuentro de las armas:
22Posmehuje se bojazni in se ne ustraši, in meču se ne umakne.
22(H39-25) Hace burla del espanto, y no teme, Ni vuelve el rostro delante de la espada.
23Nad njim zvenči strelni tulec, bliska se kopje in sulica.
23(H39-26) Contra él suena la aljaba, El hierro de la lanza y de la pica:
24Silovito jezno dirja naprej in ne da se udržati, ko se zglasi trobenta.
24(H39-27) Y él con ímpetu y furor escarba la tierra, Sin importarle el sonido de la bocina;
25Kadar zadoni tromba, kliče: huj! in oddaleč že čuje boj, grmeči glas poveljnikov in bojni krik.
25(H39-28) Antes como que dice entre los clarines: ­Ea! Y desde lejos huele la batalla, el grito de los capitanes, y la vocería.
26Tvoj li razum napravlja, da se jastreb dviga, razpenja peruti proti poldnevu?
26(H39-29) ¿Vuela el gavilán por tu industria, Y extiende hacia el mediodía sus alas?
27In zleti li orel visoko na tvoje povelje in postavi v višavi gnezdo svoje?
27(H39-30) ¿Se remonta el águila por tu mandamiento, Y pone en alto su nido?
28V skalah prebiva in gnezdi po pečinah in planinskih vrheh.
28(H39-31) Ella habita y está en la piedra, En la cumbre del peñasco y de la roca.
29Odondod preži na živež, v daljavo gledajo oči njegove;in mladiči njegovi srebajo kri, in kjer je mrtvo truplo, je tudi on.
29(H39-32) Desde allí acecha la comida: Sus ojos observan de muy lejos.
30in mladiči njegovi srebajo kri, in kjer je mrtvo truplo, je tudi on.
30(H39-33) Sus pollos chupan la sangre: Y donde hubiere cadáveres, allí está.