1Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:
1HIJO mío, si salieres fiador por tu amigo, Si tocaste tu mano por el extraño,
2zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.
2Enlazado eres con las palabras de tu boca, Y preso con las razones de tu boca.
3Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!
3Haz esto ahora, hijo mío, y líbrate, Ya que has caído en la mano de tu prójimo: Ve, humíllate, y asegúrate de tu amigo.
4Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;
4No des sueño á tus ojos, Ni á tus párpados adormecimiento.
5reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.
5Escápate como el corzo de la mano del cazador, Y como el ave de la mano del parancero.
6Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:
6Ve á la hormiga, oh perezoso Mira sus caminos, y sé sabio;
7nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,
7La cual no teniendo capitán, Ni gobernador, ni señor,
8vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.
8Prepara en el verano su comida Y allega en el tiempo de la siega su mantenimiento.
9Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?
9Perezoso, ¿hasta cuándo has de dormir? ¿Cuándo te levantarás de tu sueño?
10Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:
10Un poco de sueño, un poco de dormitar, Y cruzar por un poco las manos para reposo:
11v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.
11Así vendrá tu necesidad como caminante, Y tu pobreza como hombre de escudo.
12Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,
12El hombre malo, el hombre depravado, Anda en perversidad de boca;
13mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.
13Guiña de sus ojos, habla con sus pies, Indica con sus dedos;
14Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.
14Perversidades hay en su corazón, anda pensando mal en todo tiempo; Enciende rencillas.
15Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.
15Por tanto su calamidad vendrá de repente; Súbitamente será quebrantado, y no habrá remedio.
16Šestero je reči, ki jih sovraži GOSPOD, in sedmero se jih studi duši njegovi:
16Seis cosas aborrece Jehová, Y aun siete abomina su alma:
17oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri,
17Los ojos altivos, la lengua mentirosa, Las manos derramadoras de sangre inocente,
18srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,
18El corazón que maquina pensamientos inicuos, Los pies presurosos para correr al mal,
19kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.
19El testigo falso que habla mentiras, Y el que enciende rencillas entre los hermanos.
20Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;
20Guarda, hijo mío, el mandamiento de tu padre, Y no dejes la enseñanza de tu madre:
21privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!
21Atalos siempre en tu corazón, Enlázalos á tu cuello.
22Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.
22Te guiarán cuando anduvieres; cuando durmieres te guardarán; Hablarán contigo cuando despertares.
23Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,
23Porque el mandamiento es antorcha, y la enseñanza luz; Y camino de vida las reprensiones de la enseñanza:
24da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.
24Para que te guarden de la mala mujer, De la blandura de la lengua de la extraña.
25Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.
25No codicies su hermosura en tu corazón, Ni ella te prenda con sus ojos:
26Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno.
26Porque á causa de la mujer ramera es reducido el hombre á un bocado de pan; Y la mujer caza la preciosa alma del varón.
27Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?
27¿Tomará el hombre fuego en su seno, Sin que sus vestidos se quemen?
28Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?
28¿Andará el hombre sobre las brasas, Sin que sus pies se abrasen?
29Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.
29Así el que entrare á la mujer de su prójimo; No será sin culpa cualquiera que la tocare.
30Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;
30No tienen en poco al ladrón, cuando hurtare Para saciar su alma teniendo hambre:
31vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.
31Empero tomado, paga las setenas, Da toda la sustancia de su casa.
32A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.
32Mas el que comete adulterio con la mujer, es falto de entendimiento: Corrompe su alma el que tal hace.
33Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.
33Plaga y vergüenza hallará; Y su afrenta nunca será raída.
34Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.
34Porque los celos son el furor del hombre, Y no perdonará en el día de la venganza.
35Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.
35No tendrá respeto á ninguna redención; Ni querrá perdonar, aunque multipliques los dones.