1Pridite, veselo pevajmo GOSPODU, ukajmo skali zveličanja svojega!
1VENID, celebremos alegremente á Jehová: Cantemos con júbilo á la roca de nuestra salud.
2Pojdimo pred obličje njegovo s hvalo, psalme pojoč mu ukajmo.
2Lleguemos ante su acatamiento con alabanza; Aclamémosle con cánticos.
3Zakaj velik Bog mogočni je GOSPOD in velik kralj nad vse bogove.
3Porque Jehová es Dios grande; Y Rey grande sobre todos los dioses.
4V roki njegovi so podstave zemlje in v njegovi oblasti višine gorá.
4Porque en su mano están las profundidades de la tierra, Y las alturas de los montes son suyas.
5Njegovo je morje, on ga je naredil, in suho zemljo so ustvarile roke njegove.
5Suya también la mar, pues él la hizo; Y sus manos formaron la seca.
6Pridite, priklonimo se in padimo na tla, pripognimo kolena pred GOSPODOM, ki nas je ustvaril!
6Venid, adoremos y postrémonos; Arrodillémonos delante de Jehová nuestro hacedor.
7Zakaj on je Bog naš, mi pa ljudstvo paše njegove in čreda vodbe njegove. Danes če slišite glas njegov,
7Porque él es nuestro Dios; Nosotros el pueblo de su dehesa, y ovejas de su mano. Si hoy oyereis su voz,
8nikar ne zakrknite srca svojega kakor v prepiru [Hebr. v Meribi.], kakor ob dnevi izkušnjave [Hebr. Masa.] v puščavi,
8No endurezcáis vuestro corazón como en Meriba, Como el día de Masa en el desierto;
9ko so me izkušali očetje vaši; izkušnjo so mi napravili, dasi so videli dela moja.
9Donde me tentaron vuestros padres, Probáronme, y vieron mi obra.
10Štirideset let sem imel težave s tistim rodom in sem rekel: Ljudstvo je srca tavajočega. A oni niso spoznali potov mojih.Zatorej sem prisegel v jezi svoji: Nikakor ne pridejo v pokoj moj!
10Cuarenta años estuve disgustado con la nación, Y dije: Pueblo es que divaga de corazón, Y no han conocido mis caminos.
11Zatorej sem prisegel v jezi svoji: Nikakor ne pridejo v pokoj moj!
11Por tanto juré en mi furor Que no entrarían en mi reposo.