1{Molitev trpina, ko omaguje in pred GOSPODOM izliva žalovanje svoje.} GOSPOD, čuj molitev mojo, in vpitje moje pridi do tebe!
1O Zot, dëgjo lutjen time dhe britma ime arriftë tek ty.
2Ne skrivaj mi obličja svojega v dan stiske moje, nagni mi uho svoje; ob dnevi, ko kličem, me hitro usliši!
2Mos ma fshih fytyrën tënde ditën e fatkeqësisë sime. Zgjate ndaj meje veshin tënd; kur unë të kërkoj, nxito të më përgjigjesh.
3Kajti ginejo kakor dim dnevi moji in kosti moje goré.
3Sepse ditët e mia davariten si tymi dhe kockat e mia digjen si urë zjarri.
4Opaljeno je kakor trava in velo srce moje, kajti pozabil sem jesti kruh svoj.
4Zemra ime është goditur dhe thahet si bari, dhe unë harroj madje të ha ushqim.
5Od glasu zdihovanja mojega se držé kosti moje mojega mesa.
5Duke vajtuar vazhdimisht, lëkura ime po u ngjitet kockave të mia.
6Podoben sem pelikanu v puščavi, sem kakor sova v podrtinah.
6I ngjaj pelikanit të shketëtirës dhe jam bërë si bufi i vendeve të shkretuara.
7Bedim in sem kakor samoten vrabec na strehi.
7Jam pa gjumë dhe si harabeli i vetmuar mbi çati.
8Ves dan me sramoté sovražniki moji; kateri divjajo zoper mene, se rotijo pri meni.
8Armiqtë e mi tallen me mua tërë ditën; ata që më përqeshin flasin kundër meje.
9Kajti pepel jem kakor kruh in pijačo svojo mešam s solzami,
9Sepse e ha hirin si buka dhe përzjej lotët me atë që pi.
10zaradi srda tvojega in togote tvoje, ker vzdignil si me in me vrgel na tla.
10Po, për shkak të indinjatës sate dhe të zemërimit tënd, më ngrite dhe më hodhe larg.
11Dnevi moji so kakor senca pred mrakom in sam usiham kakor zél.
11Ditët e mia janë si hija që zgjatet, dhe unë po thahem si bari.
12Ti pa, GOSPOD, ostajaš vekomaj in spomin tvoj od roda do roda.
12Por ti, o Zot, mbetesh përjetë, dhe kujtimi yt zgjat brez pas brezi.
13Ti boš vstal in se usmilil Siona, ker čas je storiti mu milost, ker čas določen je prišel.
13Ti do të ngrihesh dhe do të të vijë keq për Sionin, sepse erdhi koha të tregosh dhembshuri ndaj tij; dhe koha e caktuar erdhi.
14Kajti hlapcem tvojim je drago njega kamenje in smili se jim njega prah.
14Sepse shërbëtorët e tu i duan edhe gurët e tij dhe u vjen keq për pluhurin e tij.
15In bali se bodo pogani imena GOSPODOVEGA in vsi kralji zemlje slave tvoje.
15Po, kombet do të kenë frikë nga emri i Zotit dhe gjithë mbretërit e dheut nga lavdia jote,
16Ko sezida GOSPOD Sion in se prikaže v slavi svoji,
16kur Zoti do të rindërtojë Sionin dhe do të duket në lavdinë e tij.
17se ozre na molitev zapuščenca, in ne bo zametal njih molitve.
17Ai do të dëgjojë lutjen e njerëzve të braktisur dhe nuk do ta përbuzë lutjen e tyre.
18Zapiše se to naslednjemu rodu, in ljudstvo, ki bode ustvarjeno, bo hvalilo GOSPODA:
18Kjo do të shkruhet për brezin e ardhshmëm, dhe populli që do të krijohet do të lëvdojë Zotin,
19ker je pogledal z višave svetosti svoje, ozrl se GOSPOD iz nebes na zemljo,
19sepse ai shikon nga lartësia e shenjtërores së tij; nga qielli Zoti këqyr dheun,
20da usliši jetnikov zdihovanje, da oprosti nje, ki so izročeni smrti,
20për të dëgjuar vajtimin e robërve, për të çliruar të dënuarit me vdekje;
21da oznanjajo na Sionu ime GOSPODOVO in hvalo njegovo v Jeruzalemu,
21me qëllim që në Sion të shpallin emrin e Zotit dhe në Jeruzalem lavdinë e tij,
22ko se zbero ljudstva vsa in kraljestva, da služijo GOSPODU.
22kur popujt dhe mbretëritë do të mblidhen bashkë për t'i shërbyer Zotit.
23Potlačil je na tem potu moč mojo, dni moje skrajšal.
23Rrugës ai ka pakësuar fuqinë time dhe ka shkurtuar ditët e mia.
24Dejal sem: Bog moj mogočni, ne vzemi me sredi mojih dni! Skozi vse rodove so dnevi tvoji.
24Kam thënë: "O Perëndia im, mos më merr në mes të ditëve të mia. Vitet e tua zgjasin brez pas brezi.
25Saj ti si nekdaj ustanovil zemljo in delo tvojih rok so nebesa.
25Së lashti ti ke vendosur tokën dhe qiejtë janë vepër e duarve të tua;
26Ona preidejo, ti pa ostaneš; da, vse tisto se postara kakor oblačilo, kakor obleko jih izpremeniš, in se izpremené.
26ata do të zhduken, por ti do të mbetesh; do të konsumohen të gjithë si një rrobe; ti do t'i ndërrosh si një rrobe dhe ata do të ndryshohen.
27Ti pa si večno isti in let tvojih ni konca!Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali v deželi in njih seme se utrdi pred teboj.
27Por ti je gjithnjë po ai dhe vitet e tua nuk do të kenë kurrë fund.
28Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali v deželi in njih seme se utrdi pred teboj.
28Bijtë e shërbëtorëve të tu do të kenë një vendbanim dhe pasardhësit e tyre do të jenë të qëndrueshëm para teje".