¹In Satan se je vzdignil zoper Izraela in izpodbodel Davida, da naj sešteje Izraela.

¹ Gaa no Saytan* tun ka kay ka gaaba nda Israyla ka Dawda zuku a ma Israyla kabu.

²In David veli Joabu in poglavarjem ljudstva: Pojdite, seštejte Izraelce od Bersebe do Dana, in prinesite mi poročilo, da vem njih število!

² Kala Dawda ne Yowab da jama jine borey se: «Wa koy ka Israyla kabu za Beyer-Seba gaa ka koy hala Dan gaa, ka kand'ay se baaru hal ay m'i lasaabo bay.»

³In Joab reče: GOSPOD pridaj k ljudstvu svojemu stokrat toliko, kolikor jih je! Ali, GOSPOD moj, kralj, niso li vsi GOSPODA mojega hlapci? Čemu zahteva to gospod moj? Zakaj se naj to šteje v pregreho Izraelu?

³ Yowab mo ne: «Rabbi ma nga jama tonton hala sorro zangu ka bisa sohõ waney cine! Amma, ya koyo ay bonkoono, manti i kulu ay koyo tamyaŋ no? Ifo se no ay koyo ga woodin ceeci? Ifo se no a ga ciya taali beeri sabaabu Israyla se?»

⁴Vendar pa je obveljala beseda kraljeva zoper Joaba. Zatorej odide Joab in prehodi vse Izraelovo in se vrne v Jeruzalem.

⁴ Kulu nda yaadin, bonkoono sanno hin Yowab wano. Woodin sabbay se no Yowab dira ka Israyla kulu gana ka ye ka kaa Urusalima.

⁵In dal je Joab število preštetega ljudstva Davidu; in bilo je vsega Izraela tisočkrat tisoč in sto tisoč mož, ki so izdirali meč; iz Jude pa štiristo in sedemdeset tisoč mož, ki so izdirali meč.

⁵ Yowab mo na borey kulu kabuyaŋ lasaabo no Dawda se. Israyla kulu ra i gar alboro zambar hala zambar fo da zambar zangu, kaŋ yaŋ ga waani takuba. Yahuda mo gonda zambar zangu taaci nda wayye kaŋ yaŋ ga waani takuba.

⁶A Levija in Benjamina ni štel ž njimi vred, kajti beseda kraljeva se je mrzila Joabu.

⁶ Amma a mana Lawitey da Benyamin kundey kabu i ra, zama Yowab go ga koyo lordo fanta.

⁷To povelje pa se je hudo videlo v očeh Božjih, in udaril je Izraela.

⁷ Haya din mo ga laala no Irikoy diyaŋ gaa, hal a na Israyla kar.

⁸In David reče Bogu: Hudo sem grešil, da sem storil to; a sedaj, prosim, odpravi krivico hlapca svojega, kajti ravnal sem zelo nespametno!

⁸ Dawda mo ne Irikoy se: «Ay na zunubi te gumo, za kaŋ ay na hayo wo te. Amma sohõ, ay ga ni ŋwaaray, ma ay, ni tamo laala tuusu ka kaa, zama ay na saamotaray te gumo.»

⁹In GOSPOD je govoril Gadu, Davidovemu vidcu, rekoč:

⁹ Rabbi mo salaŋ Dawda wane annabo Gad se ka ne:

¹⁰Pojdi in govóri Davidu in reci: Tako pravi GOSPOD: Troje ti ponujam, izberi si eno, da naj ti storim.

¹⁰ «Ma koy ka salaŋ Dawda se ka ne yaa no Rabbi ci: Ay ga hari hinza salle ni se: kala ni ma afo suuban i ra ni boŋ se, kaŋ ay ga te ni se.»

¹¹Pride torej Gad k Davidu in mu reče: Tako pravi GOSPOD: Izberi si:

¹¹ Kala Gad kaa Dawda do ka ne a se: «Rabbi ne ni ma suuban ni boŋ se:

¹²bodisi tri leta lakote, ali da tri mesece bežiš pred nasprotniki svojimi, ko te dohiteva meč sovražnikov tvojih, ali pa tri dni meč GOSPODOV in kugo v deželi in angela GOSPODOVEGA, ki bo pogubljal po vseh mejah Izraelovih. Sedaj pa premisli, kakšen odgovor naj dam njemu, ki me je poslal.

¹² hala jiiri hinza haray, wala handu hinza kaŋ ni ibarey ga ni gaaray, i takuba mo ma ni to, wala mo Rabbi takuba hala jirbi hinza, sanda balaaw ma laabo ŋwa, Rabbi malayka go ga halaciyaŋ te Israyla laabo me-a-me ra. Sohõ kay, ma fongu ka lasaabu tuyaŋ kaŋ dumi no ay ga ye d'a nga kaŋ n'ay donton din do.»

¹³In David reče Gadu: V stiski sem veliki! Rajši padem, prosim, v roko GOSPODOVO, kajti veliko je usmiljenje njegovo; le nikar naj ne padem v roko človeško!

¹³ Kala Dawda ne Gad se: «Ay furo kambe da cimi! Ay ga ni ŋwaaray, naŋ ya furo Rabbi kambe ra, zama a suujo ga beeri gumo. Amma ay ma si furo boro kambe ra.»

¹⁴Poslal je torej GOSPOD kugo nad Izraela, in pomrlo je iz Izraela sedemdeset tisoč mož.

¹⁴ Kala Rabbi na balaaw samba Israyla gaa, Israyla alboro zambar wayye bu mo.

¹⁵In Bog pošlje angela proti Jeruzalemu, da ga pogubi; in ko je pogubljal, je pogledal GOSPOD in žal mu je bilo hudega; in veli angelu, ki je pokončeval: Dosti je, odtegni zdaj roko svojo! In angel GOSPODOV je stal pri gumnu Ornana Jebusejca.

¹⁵ Irikoy na malayka donton Urusalima mo gaa zama a m'a halaci se. Waato kaŋ a ga ba k'a halaci, kala Rabbi di Urusalima masiiba. A bakaraw n'a bina di mo, hal a ne halaciyaŋ malayka se: «A wasa. Ma ni kamba ye sohõ.» Alwaato din mo Rabbi malayka go ga kay Arawna Yebusanca karayaŋ gangano jarga.

¹⁶David pa povzdigne oči in vidi angela GOSPODOVEGA stoječega med zemljo in nebom in v roki njegovi potegnjen meč, naperjen proti Jeruzalemu. Tedaj padejo David in starejšine, oblečeni v raševino, na obraze svoje.

¹⁶ Dawda mo na nga boŋ sambu ka guna. Rabbi malayka go ga kay beene nda ganda game ra, takuba foobante go a kambe ra ga salle Urusalima boŋ do. Gaa no Dawda nda arkusey, kaŋ go daabante nda bufu zaarayaŋ, i kaŋ ganda birante.

¹⁷In David reče Bogu: Nisem li jaz velel, naj se sešteje ljudstvo? Jaz sem tisti, ki sem grešil in zelo krivično ravnal, te ovce pa, kaj so storili? Roka tvoja, prosim, o GOSPOD, Bog moj, bodi zoper mene in zoper očeta mojega hišo, nikar zoper tvoje ljudstvo, da ga tepe!

¹⁷ Kala Dawda ne Irikoy se: «Manti ay no ka ne i ma jama kabu, wala? Oho, cimi no, ay no ka zunubi te, ay na laala te mo gumo. Amma feejey wo, ifo no i te? Ya Rabbi ay Irikoyo, ay ga ni ŋwaaray no, naŋ ni kamba ma in d'ay baaba windo kar, day manti ni jama wo, hala balaawo m'i ŋwa!»

¹⁸Tedaj zapove angel GOSPODOV Gadu, da veli Davidu, naj gre gori in zgradi oltar GOSPODU na gumnu Ornana Jebusejca.

¹⁸ Gaa no Rabbi malayka ne Gad se a ma ci Dawda se ka ne Dawda ma ziji ka koy ka sargay feema cina Rabbi se Arawna Yebusanca karayaŋ gangano ra.

¹⁹In David je šel gori po besedi Gadovi, ki jo je govoril v imenu GOSPODOVEM.

¹⁹ Kala Dawda ziji nd'a Gad sanno boŋ kaŋ a salaŋ Rabbi maa ra din boŋ.

²⁰Ornan pa se ozre in zagleda angela, in štirje sinovi njegovi, ki so bili pri njem, se skrijejo; Ornan je namreč mlatil pšenico.

²⁰ Arawna binde zagu ka di malayka. A ize aru taaca kaŋ go a banda mo na ngey boŋ tugu. Arawna go alkama safayaŋ gaa.

²¹In ko David pride do Ornana, se ta ozre in zagleda Davida in gre z gumna ter se Davidu prikloni z obrazom do tal.

²¹ Kaŋ Dawda go ga kaa Arawna do, Arawna guna kal a di Dawda. A fun mo karayaŋ gangano ra ka koy ka sombu Dawda jine, a moyduma to hala ganda laabo gaa.

²²Tedaj reče David Ornanu: Prepústi mi kraj tega gumna, da na njem zgradim oltar GOSPODU, prepústi mi ga za polno ceno, da bi nehala kuga med ljudstvom.

²² Dawda mo ne Arawna se: «M'ay no karayaŋ gangano wo zama ay ma sargay feema cina Rabbi se a ra. A nooro timmanta me no ni g'a no ay se, zama i ma balaawo gaay k'a bare a ma fun jama banda.»

²³Ornan pa reče Davidu: Vzemi si ga, in stori naj ž njim gospod moj, kralj, kar se mu dobro vidi; glej, dam ti voli v žgalno daritev in mlatilnice za drva in pšenico v jedilno daritev: vse dam rad.

²³ Kala Arawna ne Dawda se: «Soobay k'a sambu ni boŋ se. Koyo ay bonkoono ma te haŋ kaŋ ga boori ni diyaŋ gaa. Guna, ay ga hawey no i m'i te sargay kaŋ i ga ton, karayaŋ bundey mo ma te tuuri, alkama ma te ŋwaari sarga. Ay g'i kulu no yaamo.»

²⁴A kralj David reče Ornanu: Nikar, ampak res hočem to kupiti od tebe za polno ceno, ker ne vzamem, kar je tvojega, za GOSPODA, in ne bom daroval žgalne daritve brez stroškov.

²⁴ Amma Bonkoono Dawda ne Arawna se: «Abada. Zama daahir ay g'a day a nooro timmanta me, zama ay si ni haya sarga Rabbi se, ay si sargay kaŋ i ga ton salle da hay fo kaŋ ay du yaamo.»

²⁵Dal je torej David Ornanu za tisti kraj šeststo zlatih seklov po teži.

²⁵ Dawda binde na wura sekel* zangu iddu (danga kilo iyye cine) neesi ka no Arawna se ka du nango.

²⁶In David je zgradil ondi oltar GOSPODU in je daroval žgalne in mirovne daritve in klical GOSPODA; on pa mu je odgovoril iz nebes po ognju na oltarju žgalnih daritev.

²⁶ Dawda mo na sargay feema cina noodin Rabbi se ka sargay kaŋ i ga ton yaŋ da saabuyaŋ sargayyaŋ salle a ra. A hẽ Rabbi gaa. Nga mo tu a se da danji kaŋ fun beene ka kaŋ ganda feema ra ka sargay kaŋ i ga ton ŋwa.

²⁷In GOSPOD ukaže angelu, in angel vtakne meč zopet v nožnico svojo.

²⁷ Rabbi mo salaŋ malayka se, nga mo na nga takuba yeti nyaŋo ra.

²⁸V tistem času, ko je David videl, da mu je GOSPOD odgovoril na gumnu Ornana Jebusejca, je daroval ondi.

²⁸ Saaya din ra, kaŋ Dawda di kaŋ Rabbi tu nga se Arawna Yebusanca karayaŋ gangano ra, kal a soobay ka sargayyaŋ salle noodin.

²⁹Kajti šator GOSPODOV, ki ga je naredil Mojzes v puščavi, in oltar žgalnih daritev, sta bila tisti čas na višavi v Gibeonu.A David ni mogel predenj tja hoditi, da bi iskal Boga, tako je bil prestrašen zaradi meča angela GOSPODOVEGA.

²⁹ Zama waato din Rabbi hukumo kaŋ Musa te saajo ra, nga nda sargay kaŋ i ga ton feema, i go Jibeyon tudo boŋ sududuyaŋ nango ra.

³⁰A David ni mogel predenj tja hoditi, da bi iskal Boga, tako je bil prestrašen zaradi meča angela GOSPODOVEGA.

³⁰ Amma Dawda mana du ka koy noodin ka hã Irikoy gaa, zama Rabbi malayka takuba n'a humburandi gumo.