¹V tem času je zbolel Abija, sin Jeroboamov.

¹ Alwaati woodin ra Abiya, Yerobowam ize fo zaŋey.

²In Jeroboam reče ženi svoji: Vstani, prosim, in preobleci se, da te ne spoznajo, da si žena Jeroboamova, ter pojdi v Silo; glej, tam je Ahija prorok, ki je govoril o meni, da bodem kralj temu ljudstvu.

² Yerobowam ne nga wande se: «Ay ga ni ŋwaaray, ma tun ka ni boŋ bare mate kaŋ i si ni bay hala nin no Yerobowam wande, ka koy Silo. Guna, noodin no annabi Ahiya go, nga kaŋ n'ay ciine te ka ne ay ga ciya bonkooni dumo wo boŋ.

³In vzemi s seboj deset kruhov in kolačev in posodo medu ter pojdi k njemu; on ti naznani, kaj se zgodi z dečkom.

³ Ma buuru kunkuni way sambu mo, da maasa fooyaŋ da yu kulba, ka koy a do. A ga ci ni se haŋ kaŋ ga du arwaso.»

⁴In žena Jeroboamova stori tako, in vstane ter odide v Silo in pride v hišo Ahijevo. Ahija pa ni mogel videti, kajti oči so mu bile premrle od starosti.

⁴ Yerobowam wande binde te yaadin. A tun ka koy Silo ka to Ahiya kwaara. Day, Ahiya si di, zama a moy te kubay a zeena se.

⁵A GOSPOD je rekel Ahiju: Glej, žena Jeroboamova prihaja, vprašat te besedo zastran sina svojega; bolan je namreč. Zato ji govóri tako in tako! Kajti ko pride noter, se bo delala za tujo.

⁵ Rabbi ne Ahiya se: «Guna, Yerobowam wande goono ga kaa ni do, zama nga ma ni hã nga ize sanni, zama a goono ga zaŋay. Ya nda ya no ni ga ci a se, zama a ga ciya, waato kaŋ waybora furo, a ga nga boŋ te sanda wayboro fo no.»

⁶Ko torej zasliši Ahija šum njenih nog, brž ko je stopila med duri, ji veli: Pridi le, žena Jeroboamova! Čemu se delaš za tujko? kajti jaz ti sem poslan s trdim poročilom.

⁶ A ciya binde, waato kaŋ Ahiya maa waybora cey yooje kaŋ a ga ba ka furo fu meyo gaa, kala Ahiya ne: «Ma furo, nin Yerobowam wande. Ifo se no ni ga alhaali barmay sanda wayboro fo no kaŋ i si bay? Zama Rabbi n'ay donton ni gaa nda baaru kaŋ ga tin.

⁷Pojdi, povej Jeroboamu: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Ker sem te povišal izmed ljudstva in te postavil za vojvodo ljudstvu svojemu Izraelu

⁷ Ma koy ka ci Yerobowam se: Haŋ kaŋ Rabbi Israyla Irikoyo ci neeya: Baa kaŋ ay na ni beerandi jama ra, ay na ni ciya ay jama Israyla jine boro,

⁸in sem odtrgal kraljestvo od hiše Davidove ter ga dal tebi, ti pa nisi bil kakor hlapec moj David, ki je izpolnjeval zapovedi moje in hodil za menoj z vsem srcem svojim, da bi delal samo to, kar je prav v mojih očeh,

⁸ ay na mayra kom mo Dawda dumo gaa, k'a no ni se, kulu nda yaadin ni mana te sanda ay tamo Dawda cine. Nga wo n'ay lordey haggoy k'ay gana nda nga bina kulu, zama nga ma te hay kulu kaŋ ga saba ay diyaŋ gaa hinne.

⁹temuč si delal hudo bolj nego vsi, ki so bili pred teboj; odšel si in si naredil drugih bogov in ulitih podob, da bi me dražil v jezo, mene pa si vrgel za hrbet svoj:

⁹ Amma ni na laala goy te ka bisa borey kulu kaŋ yaŋ na ni jin, hala ni koy ka tooruyaŋ te ni boŋ se, himandi-himandi, sooguyaŋ wane yaŋ. Ni n'ay bina zuku, hal ay ma te bine, ni n'ay furu mo ni banda.

¹⁰zato, glej, pripravim nesrečo nad Jeroboamovo hišo in iztrebim od Jeroboamovih vsakega moškega, i sužnjega i prostega v Izraelu, in dočista izmetem hišo Jeroboamovo, kakor se blato izmete, da ga ni več.

¹⁰ A go binde, ay ga masiiba candi ka kande Yerobowam dumo boŋ. Ay ga ize alboro kulu alandaaba mo Yerobowam se, nga kaŋ go daabante, da nga kaŋ go taŋante Israyla ra. Ay ma Yerobowam dumi kulu haabu ka darandi parkatak, sanda mate kaŋ cine boro ga wuri haabu hal a kulu ma ban.

¹¹Njega, ki od Jeroboamovih umre v mestu, bodo žrli psi, kdor pa umre na polju, njega bodo žrle ptice nebeške, kajti GOSPOD je govoril to.

¹¹ Boro kaŋ bu Yerobowam do haray kwaara ra, hansiyaŋ g'a ŋwa. Boro kaŋ bu saaji ra mo, beene curey g'a ŋwa, zama Rabbi no ka woodin ci.

¹²Vstani torej in pojdi domov, in kadar stopi noga tvoja v mesto, umrje deček.

¹² Ni binde waybora, ni ma tun ka koy ni kwaara. Waato kaŋ ni ce taamo furo kwaara ra, arwaso ga bu.

¹³In ves Izrael bo žaloval po njem, in ga pokopljejo, zakaj on edini od Jeroboamovih pride v grob, ker se je na njem našlo nekaj dobrega proti GOSPODU, Bogu Izraelovemu, v hiši Jeroboamovi.

¹³ Israyla kulu mo ga bu baray te a se, k'a fiji, zama nga hinne no Yerobowam dumo ra ga furo saaray ra, zama Rabbi Israyla Irikoyo na miila hanno gar a do, Yerobowam dumo ra.

¹⁴GOSPOD pa si obudi kralja nad Izraelom, ki zatre hišo Jeroboamovo tisti dan. In kako je že danes!

¹⁴ Rabbi mo ga bonkooni fo tunandi Israyla boŋ kaŋ ga Yerobowam dumo tuusu han din hane. Baa sohõ binde, ifo nooya?

¹⁵In GOSPOD udari Izraela, da se bo majal kakor trst v vodi, in izdere Izraela iz te dobre dežele, ki jo je dal njih očetom, ter jih razkropi onostran velereke, zato ker so si napravili svoje Ašere, da bi dražili GOSPODA v jezo.

¹⁵ Zama Rabbi ga Israyla kar, sanda mate kaŋ cine kwaari ga zinji hari ra. A ga Israyla dagu laabu hanno wo kaŋ a no i kaayey se din ra. A g'i kar ka say-say hala ka koy Isa Beero daranta, zama i na wayboro himandi bundu tooruyaŋ te ngey boŋ se, hal i ma Rabbi zokoti a ma te bine.

¹⁶In izda Izraela sovražniku zaradi grehov Jeroboamovih, s katerimi je grešil in v greh zapeljeval Izraela.

¹⁶ A ga Israyla furu Yerobowam zunubey kaŋ yaŋ a te sabbay se, da mo nango kaŋ a na Israyla daŋ i ma zunubi te.»

¹⁷Vstane torej žena Jeroboamova in odide in dospe v Tirzo, in ko stopi na prag hiše, umrje deček.

¹⁷ Yerobowam wando binde tun ka dira ka kaa Tirza. Kaŋ a to fuwo kutijo gaa, kala arwaso bu.

¹⁸In so ga pokopali, in ves Izrael je žaloval za njim, kakor je bil govoril GOSPOD po hlapcu svojem, Ahiju proroku.

¹⁸ Israyla kulu binde n'a fiji ka bu baray te a se, Rabbi sanno kaŋ a te nga tamo annabi Ahiya me ra din boŋ.

¹⁹Druge zgodbe Jeroboamove pa, kako se je bojeval in kako je kraljeval, glej, pisano je v knjigi letopisov kraljev Izraelovih.

¹⁹ Yerobowam goy cindey binde, da mate kaŋ a na wongu te d'a, da mate kaŋ a na mayray te d'a, guna i n'i hantum Israyla bonkooney baaru tira ra.

²⁰Dni pa, v katerih je kraljeval Jeroboam, je bilo dvaindvajset let. In legel je k očetom svojim, in Nadab, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

²⁰ Jiirey kaŋ Yerobowam na mayray te, jiiri waranka cindi hinka no. A kani nga kaayey banda. A ize Nadab mo te bonkooni a nango ra.

²¹Roboam pa, sin Salomonov, je kraljeval na Judovem. Roboam je bil enoinštirideset let star, ko je zakraljeval, in sedemnajst let je vladal v Jeruzalemu, v mestu, ki si ga je izvolil GOSPOD iz vseh rodov Izraelovih, da ondi postavi ime svoje. In matere njegove ime je bilo Naama Amonka.

²¹ Suleymanu ize Rehobowam may Yahuda ra. Rehobowam gonda jiiri waytaaci cindi fo kaŋ a na nga mayra sintin. A may mo jiiri way cindi iyye Urusalima ra. Birno nooya kaŋ Rabbi suuban Israyla kundey kulu ra, naŋ kaŋ a ga nga maa sinji. Bonkoono nyaŋo ti Naama, Amon wayboro no.

²²In Juda je delal, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, in dražili so ga h gorečnosti z grehi svojimi, ki so jih počenjali mimo vsega, kar so storili njih očetje.

²² Yahuda mo na goy laalo te Rabbi diyaŋ gaa, k'a bine zuku hal a ma canse ka bisa hay kulu kaŋ i kaayey te i zunubey kaŋ i te sabbay se.

²³Kajti napravljali so si tudi višave in stebre s podobami in Ašere na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom.

²³ Zama i na tudey boŋ sududuyaŋ nangey cina ngey boŋ se. I na tondiyaŋ jabu ka te tooru himandi ka wayboro himandi bundu tooruyaŋ te tudu kulu kaŋ ga ku boŋ da tuuri-nya kulu kaŋ gonda bi cire.

²⁴Pa tudi nečistosti posvečeni moški so bili v deželi, ti so počenjali vse gnusobe poganskih narodov, ki jih je bil GOSPOD pregnal pred sinovi Izraelovimi.

²⁴ Arkuuruyaŋ mo go no laabo ra. Dumey mo kaŋ Rabbi gaaray Israyla izey jine waato, i te i fanta hari teerey kulu boŋ.

²⁵In zgodi se v petem letu kralja Roboama, da pride gori Sisak, kralj egiptovski, proti Jeruzalemu.

²⁵ A ciya binde, Rehobowam koytara jiiri guwanta ra, kala Misira bonkoono Sisak kande wongu Urusalima gaa.

²⁶Ta je pobral zaklade hiše GOSPODOVE in zaklade hiše kraljeve in vse, kar se je dalo vzeti, tudi vse ščite zlate je pobral, ki jih je bil napravil Salomon.

²⁶ Rabbi windo jinayyaŋ kaŋ gonda darza, da bonkoono windo ra jinayyaŋ kaŋ gonda darza, da wura korayey kaŋ Suleymanu te, a n'i ku ka dira nda ikulu.

²⁷Namesto njih je naredil kralj Roboam ščite iz brona ter jih je izročil poveljnikom straže, ki so čuvali vrata hiše kraljeve.

²⁷ I nango ra Bonkoono Rehobowam na korayyaŋ te da guuru-say k'i daŋ batukoy jine borey kambe ra, ngey kaŋ yaŋ goono ga bonkoono windo me batu.

²⁸In kadarkoli je kralj šel v hišo GOSPODOVO, so jih nosili stražarji, in potem so jih zopet prinesli v stražarnico.

²⁸ A ciya binde, waati kaŋ bonkoono ga furo Rabbi windo ra, batukoy g'i sambu ka kond'ey. D'a ye ka kaa, i ga ye ka kand'ey batukoy fuwo ra.

²⁹Druge zgodbe Roboamove pa in vse, kar je storil, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

²⁹ Rehobowam goy cindo, da hay kulu kaŋ a te, manti i n'i hantum Yahuda bonkooney baaru tirey ra bo?

³⁰Boj pa je bil med Roboamom in Jeroboamom vse njiju žive dni.In Roboam je legel k očetom svojim, in pokopali so ga z očeti njegovimi v mestu Davidovem; ime matere njegove pa je bilo Naama Amonka. In Abijam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

³⁰ Wongu go no mo Rehobowam nda Yerobowam game ra, kaŋ mana ye da banda.

³¹In Roboam je legel k očetom svojim, in pokopali so ga z očeti njegovimi v mestu Davidovem; ime matere njegove pa je bilo Naama Amonka. In Abijam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

³¹ Kala Rehobowam kani nga kaayey banda. I n'a fiji mo nga kaayey banda Dawda birno ra. A nya maa Naama, Amon wayboro no. A ize Abiyam te bonkooni a nango ra.