1V osemnajstem letu kralja Jeroboama, sina Nebatovega, je zakraljeval Abijam nad Judo.
1 Bonkoono Yerobowam Nebat izo koytara jiiri way cindi ahakkanta ra no, Abiyam mo sintin ka may Yahuda ra.
2Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Maaka, hči Abisalomova.
2 A may Urusalima ra jiiri hinza. A nya maa Maaka, Abisalom ize way no.
3In živel je v vseh grehih očeta svojega, kar jih je on bil storil pred njim; in srce njegovo ni bilo popolnoma vdano GOSPODU, Bogu svojemu, kakor je bilo srce Davida, očeta njegovega.
3 A na nga baabo kaŋ n'a jin zunubi fondey kulu gana mo. A bina mana kay ka saba Rabbi a Irikoyo jine sanda nga kaayo Dawda bina cine.
4Ali zavoljo Davida mu je dal GOSPOD, Bog njegov, svetilo v Jeruzalemu, da je obudil njegovega sina za njim in ohranil obstanek Jeruzalemu,
4 Kulu nda yaadin, Dawda sabbay se Rabbi a Irikoyo n'a no fitilla Urusalima ra, zama nga m'a izo sinji a banda ka Urusalima tabbatandi a se mo.
5zato ker je David delal, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, in se ni umaknil ničemur, kar mu je velel, vse svoje žive dni, razen v zadevi Urija Hetejca.
5 Zama Dawda na haŋ kaŋ ga saba goy te Rabbi jine. A mana kamba ka fay da hay kulu ganayaŋ kaŋ Rabbi n'a lordi nd'a Dawda fundo jirbey kulu ra, kala day Uriya Hitti bora sanni hinne.
6Bil pa je boj med Roboamom in Jeroboamom, dokler je živel.
6 Wongu go no Rehobowam da Yerobowam game ra a fundo jirbey kulu ra.
7Druge zgodbe Abijamove in vse, kar je storil, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Judovih? In bila je vojska med Abijamom in Jeroboamom.
7 Abiyam goy cindey binde, da hay kulu kaŋ a te, manti i n'i hantum Yahuda bonkooney baaru tira ra bo? Wongu go no Abiyam da Yerobowam game ra.
8In Abijam je legel k očetom svojim, in pokopali so ga v mestu Davidovem. Asa pa, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.
8 Abiyam mo kani nga kaayey banda. I n'a fiji Dawda birno ra. A izo Asa te bonkooni a nango ra.
9V dvajsetem letu Jeroboama, kralja Izraelovega, je zakraljeval Asa nad Judo,
9 Israyla bonkoono Yerobowam jiiri warankanta ra no Asa mo sintin ka may Yahuda boŋ.
10in je vladal enoinštirideset let v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Maaka, hči Abisalomova.
10 A may Urusalima ra jiiri waytaaci cindi fo. A kaay waybora maa ga ti Maaka, Abisalom ize way no.
11In Asa je delal, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, kakor David, oče njegov.
11 Asa binde na haŋ kaŋ ga saba te Rabbi diyaŋ gaa, danga nga kaayo Dawda wano cine.
12Kajti odpravil je nečistosti posvečene moške iz dežele in odstranil vse ostudne malike, ki so jih napravili njegovi očetje.
12 A na arkuurey ganandi k'i kaa laabo ra. Toorey kaŋ a kaayey te, a na ngey mo kaa.
13Vrhutega je odstavil Maako, mater svojo, da ne bi imela kraljičje oblasti, ker je bila naredila ostudno podobo Ašeri. In Asa je zatrl njeno ostudno podobo ter jo je sežgal pri potoku Kidronu.
13 A na nga kaay waybora Maaka kaa koytara kaŋ i n'a daŋ din ra mo, zama waybora na kazaamataray wayboro himandi te, bundu tooro wane. Asa na nga kaayo wane tooro din pati-pati k'a ton Kidron gooro ra.
14Toda višav niso odpravili; vendar pa je bilo srce Asovo nerazdeljeno proti GOSPODU vse njegove žive dni.
14 Amma i mana tudey boŋ sududuyaŋ nangey ganandi, kulu nda yaadin, Asa bina go timmante Rabbi jine a fundo jirbey kulu ra.
15In prinesel je v hišo GOSPODOVO, kar je bil posvetil oče njegov in kar je sam posvetil, srebro, zlato in posode.
15 Jinayey kaŋ a baabo fay waani, da jinay kaŋ nga bumbo fay waani, wura nda nzarfu taasayaŋ, a kand'ey Rabbi windo ra.
16Bil pa je boj med Asom in Baasom, kraljem Izraelovim, vse njiju žive dni.
16 Wongu go no Asa nda Israyla bonkoono Baasa game ra i jirbey me-a-me.
17In Baasa, kralj Izraelov, je prišel gori proti Judi in je zidal Ramo, da bi nihče ne mogel hoditi sem ali tja na stran Asovo, kralja Judovega.
17 Israyla bonkoono Baasa na wongu tunandi Yahuda gaa. A na Rama cina mo, zama boro kulu ma si furo wala boro kulu ma si fatta Yahuda bonkoono Asa do.
18Tedaj je Asa pobral vse srebro in zlato, kar ga je preostalo v zakladnici hiše GOSPODOVE in v zakladnici kraljeve hiše, in ga je izročil hlapcem svojim, ter jih je poslal k Ben-hadadu, sinu Tabrimona, sina Heziona, kralja v Siriji, ki je prebival v Damasku, da naj sporoče:
18 Saaya din binde Asa na wura nda nzarfu kulu kaŋ cindi sambu Rabbi windo jinay jisiri nango ra, da bonkoono windo mo ra, k'i daŋ nga tamey kambe ra. Bonkoono Asa binde n'i donton Ben-Hadad, Tabrimon ize, Heziyon Suriya bonkoono ize do, kaŋ goono ga goro Damaskos. A ne:
19Zaveza je med menoj in teboj, med mojim in tvojim očetom; glej, pošljem ti v dar srebra in zlata: pojdi, razderi zavezo svojo z Baasom, kraljem Izraelovim, da se umakne od mene!
19 «Amaana ma goro in da nin game ra, mate kaŋ a goro ay baaba nda ni baaba game ra. Guna, ay na fooyaŋ samba ni se, wura nda nzarfu. Ma koy ka nin da Israyla bonkoono Baasa game ra amaana feeri, zama a ma fay d'ay.»
20In Ben-hadad je ugodil kralju in je poslal vojsk svojih poveljnike zoper mesta Izraelova, in udarili so Ijon in Dan in Abel Betmaako in ves Kinerot z vso pokrajino Neftalijevo vred.
20 Ben-Hadad binde maa bonkoono Asa sanno, ka nga marga wongu nyaŋey mo donton i ma Israyla kwaarey wongu. A na Iyon, da Dan, da Abel-Bayt-Maaka, da Cinnerot kulu da Naftali laabo kulu mo kar.
21In ko je to slišal Baasa, je nehal zidati Ramo, in ostal je v Tirzi.
21 A ciya binde, waato kaŋ Baasa maa baaro, kal a fay da Rama cinayaŋ ka goro Tirza ra.
22Nato je razglasil kralj Asa ukaz po vsem Judovem, da nikomur ni bilo izgovora. In pobrali so z Rame kamenje in les, s katerim je bil zidal Baasa, in kralj Asa je s tem zgradil Gebo Benjaminovo in Micpo.
22 Saaya din binde Asa mo ne i ma fe Yahuda kulu ra -- i mana casu boro kulu gaa -- ka ne i ma Rama tondey da kataakey kulu kaŋ yaŋ Baasa na cinaro te d'a ganandi. Bonkoono Asa n'i daŋ ka Geba da Mizpa cina Benyamin laabo ra.
23Druge zgodbe Asove pa in vsa moč njegova in vse, kar je storil, in mesta, ki jih je sezidal, ali ni zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih? A v svoji starosti je bil bolan na nogah.
23 Asa goy cindey kulu binde d'a hino kulu, da hay kulu kaŋ a te, da kwaarey kulu kaŋ yaŋ a cina, manti i n'i hantum Yahuda bonkooney baaru tira ra bo? Amma a zeenay jirbey ra a te ce doori.
24In legel je Asa k očetom svojim, in pokopali so ga ž njega očeti v mestu Davida, očeta njegovega. In Josafat, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.
24 Asa mo kani nga kaayey banda. I n'a fiji nga kaayo Dawda birno ra, nga kaayey banda. A izo Yehosafat te bonkooni a nango ra.
25Nadab pa, sin Jeroboamov, je zakraljeval Izraelu v drugem letu Asa, kralja Judovega, in kraljeval je nad Izraelom dve leti
25 Yerobowam izo Nadab mo sintin ka may Israyla ra Asa mayra Yahuda boŋ jiiri hinkanta. A na Israyla may jiiri hinka.
26in delal, kar je bilo zlo v očeh GOSPODOVIH, in hodil po poti očeta svojega in v grehu njegovem, s katerim je bil v greh zavajal Izraela.
26 A na goy laalo te Rabbi jine ka nga baabo fonda nd'a zunubey gana, nango kaŋ a na Israyla daŋ i ma zunubi te.
27Baasa pa, sin Ahijev, iz Isaharjevega rodu, je storil zavezo zoper njega; in Baasa je ubil Nadaba pri Gibetonu, ki je Filistejcev mesto; kajti Nadab in ves Izrael je oblegal Gibeton.
27 Baasa, Ahiya izo mo, Isakar do haray wane na murteyaŋ zamba soola bonkoono se. Baasa mo n'a kar ka wi Jibbeton ra, kaŋ ga ti Filistancey wano. Zama Nadab da Israyla kulu na wongu gata sinji Jibbeton se, i goono g'a wongu.
28V tretjem letu Asa, kralja Judovega, ga je usmrtil Baasa in je zakraljeval na mestu njegovem.
28 Yahuda bonkoono Asa jiiri hinzanta ra no Baasa na Nadab wi, ka te bonkooni a nango ra.
29Komaj pa je bil nastopil kraljestvo, je pomoril vso hišo Jeroboamovo, in ni pustil od Jeroboamovih žive ne ene duše, dokler ga ni zatrl po besedi GOSPODOVI, ki jo je govoril po hlapcu svojem, Ahiju Silonskem,
29 A ciya mo, waato kaŋ a te bonkooni, kal a na Yerobowam dumo kulu kar. A mana fulanzamyankoy naŋ Yerobowam se, baa afolloŋ, amma a n'a halaci Rabbi ciyaŋo kaŋ a salaŋ nga tamo Ahiya, Silo bora me ra din boŋ.
30zaradi grehov Jeroboamovih, ki jih je zagrešil in ž njimi zapeljeval v greh Izraela, zaradi draženja, s katerim je dražil v srd GOSPODA, Boga Izraelovega.
30 Woodin te Yerobowam zunubey kaŋ a goy din se, da nango kaŋ a na Israyla daŋ i ma zunubi te, da bine zukuyaŋ se kaŋ a na Rabbi Israyla Irikoyo bina zokoti nd'a.
31Druge pa zgodbe Nadabove in vse, kar je storil, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?
31 Nadab goy cindey kulu da hay kulu kaŋ a te, manti i n'i hantum Israyla bonkooney baaru tira ra bo?
32In bil je boj med Asom in Baasom, kraljem Izraelovim, vse njiju žive dni.
32 Wongu go no Asa nda Israyla bonkoono Baasa game ra i jirbey kulu ra.
33V tretjem letu Asa, kralja Judovega, je zakraljeval Baasa, sin Ahijev, vsemu Izraelu v Tirzi in je vladal štiriindvajset let.In delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, in je hodil po poti Jeroboamovi in v grehu njegovem, ki je bil ž njim v greh zavajal Izraela.
33 Yahuda bonkoono Asa mayra jiiri hinzanta ra no Ahiya ize Baasa mo sintin ka may Israyla kulu boŋ Tirza ra. A n'i may jiiri waranka cindi taaci.
34In delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, in je hodil po poti Jeroboamovi in v grehu njegovem, ki je bil ž njim v greh zavajal Izraela.
34 A na goy laalo te Rabbi diyaŋ gaa. A na Yerobowam fonda d'a zunubey gana, kaŋ do a na Israyla daŋ i ma zunubi te.