¹In tudi jaz sem v prvem letu Darija Meda stal pri njem kot pomočnik in zaščitnik.

¹ Medanca Dariyus jiiri sintina ra, ay tun ka kay zama ay m'a sinji se, ay m'a gaabandi mo.

²In sedaj ti oznanim resnico: Glej, še trije kralji vstanejo v Perziji; in četrti pridobi večje bogastvo nego vsi, in ko postane mogočen po bogastvu svojem, nadraži vse proti grškemu kraljestvu.

² Sohõ binde ay ga cimi bangandi ni se. A go, a cindi bonkooni hinza Persiya ra kaŋ ga tun ka kay, itaacanta mo ga bisa i kulu duure. Saaya kaŋ a dawsa nga duura do mo, a ga naŋ borey kulu ma murte Gares mayra gaa.

³In vstane mogočen kralj, ki bo gospodoval z veliko močjo in delal, kar mu bode pogodi.

³ Bonkooni hinkoy fo mo ga tun kaŋ ga mayray da koytaray beeri te, a ma te mate kaŋ ga kaan nga se.

⁴In kakor vstane hitro, se razdrobi kraljestvo njegovo in se razdeli na štiri vetrove neba. A ne bode za potomce njegove in ne ostane v taki moči, s kakršno je on gospodoval; kajti kraljestvo njegovo bo raztrgano in da dobé drugi, mimo teh.

⁴ D'a du beeray mo, a mayra ga ceeri ka fay beene haw taaca do haray, i s'a fay a banda se bo. Mayra si goro mo nda hina danga waato kaŋ a go a kambe ra cine, zama i g'a mayra dagu, i m'a fay boro fooyaŋ se kaŋ manti a banda.

⁵In kralj na jugu postane mogočen, in sicer eden iz knezov njegovih, in bode mogočnejši nego on in bo gospodoval: gospostvo njegovo bode veliko gospostvo.

⁵ Dandi kambe haray bonkoono mo ga te gaabi, amma a bonkooney ra afo ga bis'a gaabi. A g'a koytara ŋwa, a mayra mo ga ciya mayray beeri.

⁶In ko mine nekoliko let, se bosta zvezala; in hči kralja na jugu pride k severnemu kralju, da napravi poravnavo. A ne ohrani moči rame svoje, tudi on se ne vzdrži, ne rama njegova; in bo izdana v smrt, ona in kateri so jo pripeljali in njen roditelj, ki jo je podpiral v tistih časih.

⁶ Jiiri fooyaŋ banda mo i ga ye ka margu. Dandi kambe bonkoono ize way mo ga kaa azawa bonkoono do zama ngey ma saba, amma a si du ka nga kambe gaabo gaay. Albora si kay, a gaabo mo si kay. Waybora mo, i g'a nooyandi, nga nda borey kaŋ yaŋ kand'a, da bora kaŋ n'a hay, da bora kaŋ n'a gaabandi jirbi woodin yaŋ ra.

⁷Vstane pa na mestu njegovem odrastek iz njene korenine, ki pride zoper vojsko in vdere v trdnjavo kralja na severu, in bo svojevoljno ravnal zoper nje in zmagal,

⁷ Amma waybora kaajey gaa, kambe fo ga fun ka kay a nango ra, nga mo ga kande wongu marga ka furo azawa kambe bonkoono wongu fuwo ra, a ga wongu nd'ey, a ga hin ey mo.

⁸in odpelje tudi njih bogove z ulitimi njih podobami in ž njih dragimi posodami iz srebra in zlata v ujetništvo v Egipt; in bo vztrajal dosti let pred kraljem na severu.

⁸ A g'i toorey sambu mo ka kond'ey Misira laabu, ngey nd'i sooguyaŋ himandey d'i taasey, nzarfu nda wura hanno waney yaŋ. Woodin banda a ga te jiiri fooyaŋ a ga fay da azawa kambe bonkoono wongo.

⁹Ta pride sicer v državo kralja na jugu, a vrne se zopet v deželo svojo.

⁹ Azawa kambe bonkoono mo ga kaa dandi kambe bonkoono mayra hirro me, amma a ga ye nga kwaara.

¹⁰Toda sinovi njegovi bodo pripravljali vojno in zbero množico velikih vojsk, in eden pridere in poplavi vse kakor povodenj; in vrne se, in bodo se bojevali tja do trdnjave njegove.

¹⁰ A izey mo ga wongu soola ka wongu kunda margu. Ngey mo ga jina ŋwa ka sarre ka gana, i ga ye ka kaa ka margu kala dandi kambe bonkoono wongu fuwo ra.

¹¹In južni kralj se razkači in pride in se bo bojeval ž njim, kraljem na severu; in ta postavi v boj veliko množico, ali množica bo dana v roke južnemu kralju.

¹¹ Dandi kambe bonkoono mo ga tun da futay, a ga fatta ka kaa ka wongu nda azawa kambe bonkoono. Nga mo ga kunda bambata margu, amma i g'a kunda nooyandi dandi kambe bonkoono se.

¹²In ko bo množica odpravljena, mu vzraste pogum; in jih podere na tisoče, a močan ne ostane.

¹² I ga kunda din di mo. Dandi kambe bonkoono ga te boŋbeeri, a ga boro zambar boobo zeeri, amma a si te zaama.

¹³In severni kralj pride zopet in postavi v boj množico večjo, nego je bila prejšnja; in ko minejo časi let, pridere na čelu vojske velike in obilo preskrbljene.

¹³ Azawa kambe bonkoono ga ye ka kaa, a ga kunda margu kaŋ ga beeri nda ijina. Daahir a ga kaa jiiri fooyaŋ banda nda wongu marga bambata nda wongu jinay boobo.

¹⁴In v tistih časih jih mnogo vstane zoper kralja na jugu; in siloviti sinovi tvojega ljudstva se vzdignejo, da izpolnijo prikazen, toda padejo.

¹⁴ Jirbey din ra mo boro boobo ga tun ka gaaba nda dandi kambe bonkoono. Ni borey ra komko fooyaŋ ga tun ka kay i ma bangando tabbatandi se, amma i ga kati ka kaŋ.

¹⁵In pride severni kralj in nanosi nasip in se polasti utrjenega mesta; in vojne moči z juga se ne vzdrže, tudi izbrano moštvo njegovo ne bo imelo moči, da se vzdrži.

¹⁵ Azawa kambe bonkoono binde ga laabu gusam margu, a ga kwaara kaŋ gonda cinari beero ŋwa. Dandi kambe wongu marga mo si hin ka kay, baa a wongaari suubanantey mo, kayyaŋ gaabi fo mana cindi i se baa kayna.

¹⁶In tisti, ki je prišel zoper njega, bo delal, kar mu bode pogodi, in nihče se ne bo mogel vzdržati vpričo njega; in nastani se v deželi dike, in pokončevanje bode v roki njegovi.

¹⁶ Amma nga kaŋ kande wongo a gaa ga te haŋ kaŋ nga ga ba. Boro si no mo kaŋ ga hin ka kay a se. Nga mo ga kay laabu darzakoyo din boŋ, a kamba ra mo gonda halaciyaŋ.

¹⁷In obličje nameri v to, da pride z močjo vsega kraljestva svojega in stori ž njim poravnavo; in dá mu [južnemu kralju.] hčer žená, da jo pogubi; a ona se ne vzdrži in nič mu ne bo koristila.

¹⁷ A ga te anniya ka kaa da nga mayra gaabi kulu ka amaana hanno sasabandi nda dandi kambe bonkoono. A g'a tabbatandi mo. A ga nga ize wayo hiijandi zama i ma mayra halaci se, amma a dabaro si kay, a sinda nafa a se mo.

¹⁸In obrne obličje proti otokom in se polasti mnogih; toda vojskovodja stori konec njegovemu zasramovanju, gotovo mu povrne zasramovanje njegovo.

¹⁸ Woodin banda a ga nga moyduma bare teeko me laabey do haray, a g'iboobo ŋwa, amma wongaari fo ga naŋ wowo kaŋ a ne nga ga candi ka kande a boŋ ma ye ka kaŋ a boŋ.

¹⁹In obrne obličje proti trdnjavam dežele svoje, a izpoddrsne se mu in pade, in ne bo ga več najti.

¹⁹ Alwaato din a ga nga moyduma bare ka ye nga laabo wongu fuwey do haray, amma a ga kati ka kaŋ ka daray.

²⁰In na mestu njegovem vstane eden, ki bo velel izterjevalcu davkov, naj prehodi kras kraljestva; a v malo dneh bo strt, in sicer ne po jezi, ne po vojski.

²⁰ Gaa no boro fo ga tun ka kaa a kayyaŋ nango ra, nga mo ga jangal taako fo donton koytaray darzanta ra, amma hala jirbi kayna fooyaŋ nga mo ga halaci, manti futay ra, manti mo wongu ra.

²¹In na njegovem mestu vstane zaničevanec, ki mu ne namenijo kraljevske časti; pride pa iznenada in se polasti kraljestva s prilizovanjem.

²¹ A nango ra mo afo ga tun, boro kaŋ i ga dond'a no, kaŋ i s'a no koytaray bo, amma a ga kaa baani waate ra, a ga du koytaray me-kaanay ra.

²²In vojne moči, ki vse preplavljajo, bodo pred njim poplavljene in strte in celo knez njegove zaveze.

²² Wongu kundey ga say-say a jine ka ceeri-ceeri danga mate kaŋ hari-yaa ga kwaara ŋwa, ngey nda sappe jine bora mo.

²³Kajti odkar se je zavezal ž njim, bo ravnal prekanljivo, in pojde gori in si pridobi moč z neznatnim ljudstvom.

²³ Waato kaŋ i na amaana te d'a mo, woodin banda a ga hiila te, zama a ga kaaru ka te gaabi no, da jama kayna gaakasinay.

²⁴V času miru pridere v najbolj rodovitne kraje dežele, in delal bo, česar niso delali očetje njegovi, ne njegovih očetov očetje; rop in plen in blago jim razmeče in snoval bo naklepe svoje zoper trdnjave, nekoliko časa.

²⁴ Laakal kanay ra mo a ga kaŋ kwaara fooyaŋ boŋ kaŋ ga bisa cindey albarka laabo ra. A ga goy te kaŋ a kaayey mana te, baa a kaay-kaayey, a ga arzaka nda wongu albarka da nooru say-say i game ra. Oho, jirbi kaynayaŋ se a ga zamba miila ka gaaba nda wongu fuwey.

²⁵In obudi moč svojo in pogum svoj zoper južnega kralja z veliko vojsko. In kralj na jugu se bo pripravljal na boj z veliko in jako močno vojsko; toda ne vzdrži se, ker bodo kovali naklepe zoper njega;

²⁵ A ga nga hina nda nga bine-gaabi tunandi ka wongu da dandi kambe bonkoono ka kond'a gaa wongu kunda bambata. Dandi kambe bonkoono mo ga daaga sinji ka wongu ka kande kunda kaŋ ga beeri gumo nda cimi, kaŋ gonda hina mo. Amma a si kay bo, zama i ga zamba hirrimi te a se no.

²⁶in kateri jedo z mize njegove jed, ga uničijo, in vojska njegova se razkropi; in prebodeni padejo mnogi.

²⁶ Haciika borey kaŋ yaŋ n'a ŋwaaro ŋwa, ngey no g'a halaci. A wongu marga mo ga say, boro boobo ga kaŋ ka bu.

²⁷In tista dva kralja bosta imela hudobno nakano v srcu in pri isti mizi bosta govorila laž; ali ne posreči se, kajti konec pride šele ob določenem času.

²⁷ Bonkooni hinka din se binde, i biney ga zamba miila, i ga soobay ka tangari ci taabal folloŋ boŋ, amma a si te nafa fo, zama kulu nda yaadin bananta ga sintin alwaati jisanta ra.

²⁸In vrne se severni kralj v deželo svojo z obilnim blagom, in srce njegovo bode zoper sveto zavezo, in delal bo po svoji volji in se vrnil v deželo svojo.

²⁸ A ga ye nga laabu nda arzaka boobo, a bina mo ga gaaba nda sappa hananta, a ga te mate kaŋ ga kaan nga se, a ga ye nga laabu mo.

²⁹Ob določenem času se vrne in pride na jug, toda ne bode poslednje, kakor je bilo v začetku.

²⁹ Alwaati kaŋ i waadu ra a ga ye ka kaa dandi kambe haray, amma kokor banda si te danga ijina cine bo.

³⁰Kajti ladje s Kitima pridejo zoper njega, zato obupa in se vrne, in raztogoti se zoper sveto zavezo in bo delal po svoji volji; povrne se in bo pazil na tiste, ki opuščajo sveto zavezo.

³⁰ Zama Cittim hiyey no ga kande a gaa wongu. Woodin se no a ga te bine saray ka ye banda. Kaŋ a ye, a ga dukur da sappa hananta. A ga te mate kaŋ ga kaan nga se hal a ma ye ka laakal da boro fooyaŋ kaŋ yaŋ bare ka fay da sappa hananta ganayaŋ.

³¹In vojne trume mu bodo stale na strani, in oskrunijo svetišče, trdnjavo, in odpravijo neprestano daritev in postavijo gnusobo, ki povzroča opustošenje.

³¹ A wongu kunda mo ga tun ka nangu hananta kazaamandi, kaŋ ga ti wongu fuwo, i ma sargay kaŋ i ga ton kaŋ si fappe din gaay, i ga fanta hari laala sinji kaŋ ga kazaamandi.

³²In s prilizovanjem zapelje v odpad tiste, ki krivično ravnajo zoper zavezo; ljudstvo pa, ki pozna Boga svojega, se izkaže močno in bo po junaško delalo.

³² Boro woodin yaŋ kaŋ ga goy laalo te ka gaaba nda sappa, a g'i halaci me kaanay do. Amma borey kaŋ ga ngey Irikoyo bay, i ga goy da bine-gaabi.

³³In razumni med ljudstvom bodo poučevali mnoge, toda padali bodo pod mečem in v ognju, v ujetništvu in po plenjenju dosti dni.

³³ Ngey mo kaŋ gonda fahamay borey ra, i ga boro boobo dondonandi. Kulu nda yaadin, i ga kaŋ takuba nda danji balaaw, da tamtaray da wongu ra hala jirbi boobo.

³⁴Ko pa bodo padali, jim pride v olajšanje majhna pomoč; in veliko se jih jim pridruži po hinavsko.

³⁴ Saaya kaŋ i kaŋ mo, i ga du gaakasinay kayniyo, amma boro boobo no ga boŋ margu nd'ey da munaficitaray.

³⁵In izmed razumnih bodo nekateri popadali, da se prečistijo, pretrebijo in ubelijo do časa konca; kajti trajalo bo prav do določenega časa.

³⁵ Fahamantey ra mo, afooyaŋ ga kaŋ zama i m'i hanse k'i hanandi, i ma ciya ikwaarayyaŋ hala jirbey bananta, amma alwaati jisanta mana to jina.

³⁶In kralj bo delal, kar mu bode pogodi, in se bo povzdigoval in poveličeval nad vsakega boga ter bo govoril čudovito zoper Boga bogov; in srečo bo imel, dokler ne bode konec togoti; kajti kar je trdno določeno, se mora dovršiti.

³⁶ Bonkoono din ga goy nga miila boŋ, a ga nga boŋ sifa, a ga nga boŋ beerandi mo irikoytaray kulu boŋ, a ga ruubu kaŋ ga dambarandi ci ka gaaba nda de-koyey Irikoyo. A ga te zaama mo hala waati kaŋ Irikoy futa ga to, zama haya kaŋ a waadu ga te.

³⁷Tudi ne bo čislal boga očetov svojih, tudi se ne oziral po hrepenenju žen, ne po kateremsibodi bogu, temuč sam se bo poveličeval nad vse.

³⁷ A baa si nda nga baabo de-koyey wala wayboro beeja, a baa si mo nda Irikoy wala de-koy kulu, zama a ga nga boŋ beerandi no ikulu boŋ.

³⁸Namesto tega bo častil boga trdnjav, boga, ki ga niso poznali očetje njegovi, bo častil z zlatom, srebrom, žlahtnim kamenjem in z dragotinami.

³⁸ Amma a koytara ra a ga nangu hanantey kaŋ gonda gaabi de-koyo beerandi, hal a ma de-koy fo beerandi koyne kaŋ a kaayey mana bay. A g'a beerandi nda wura nda nzarfu nda tondi caadanteyaŋ da hari kaano yaŋ.

³⁹In ravnal bo z utrjenimi gradovi kakor s tujim bogom: kdorkoli ga pripozna, mu pomnoži čast in mu podeli gospostvo nad mnogimi in zemljo razdeli v plačilo.

³⁹ Yaadin no a ga te wongu fuwey kaŋ gonda gaabi ka bisa ra, de-koy yawo din gaakasina do. Boro kaŋ n'a gana mo ga beeray tonton a se, a ga naŋ i ma boro boobo may, a ga laabo fay riiba se.

⁴⁰A ob času konca udari nanj kralj z juga; in severni kralj prihrumi nanj z vozmi in s konjiki in z mnogimi ladjami, in pridere v dežele in poplavi vse kakor povodenj.

⁴⁰ Jirbey bananta ra mo dandi kambe bonkoono ga gurjay d'a. Azawa kambe bonkoono mo ga tun a se da gaabi danga alma haw, da wongu torkoyaŋ a banda nda bari-kariyaŋ da hi boobo. A ga furo laabey ra ka gana ka bisa ka bambari.

⁴¹In pridere v deželo dike, in mnoge dežele bodo ugonobljene; ali ti bodo oteti iz roke njegove: Edom, Moab in prvaki sinov Amonovih.

⁴¹ A ga furo mo laabu darzakoyo din ra. Boro boobo mo ga halaci, amma woone yaŋ ga faaba a kambe ra: Edom da Mowab da Amon izey gaabikooney do haray.

⁴²In iztegne roko po deželah, tudi dežela Egiptovska ne ubeži;

⁴² A ga nga kambe salle mo laabey boŋ, Misira laabo mo si yana.

⁴³in dobi v oblast svojo zaklade zlata in srebra in vse dragotine egiptovske; in Lubimi in Etiopci bodo v spremstvu njegovem.

⁴³ Amma a ga du hina wura jinay da nzarfu wane boŋ, da Misira laabu jinay caadantey kulu. Libiyaŋcey da Etiyopiyancey mo g'a banda gana.

⁴⁴Toda govorica z jutrovega in s severa ga preplaši, in pojde z velikim srdom, da jih veliko uniči in pomori.In postavi šatore svoje palače med morjem in goro svete dike. In dospe do svojega konca, in nihče mu ne pomore.

⁴⁴ Amma wayna funay da azawa kambe haray baaru g'a laakal tunandi. A ga fatta mo da futay bambata zama nga ma boro boobo halaci, a m'i kar ka say-say.

⁴⁵In postavi šatore svoje palače med morjem in goro svete dike. In dospe do svojega konca, in nihče mu ne pomore.

⁴⁵ A ga nga faada tanda sinji teeko nda tondi hanante darzakoyo game ra. Kulu nda yaadin a ga ban, boro kulu s'a gaa mo.