1In zgodi se v dneh Ahasvera (to je tisti Ahasver, ki je kraljeval od Indije do Etiopije nad sto in sedemindvajsetimi pokrajinami),
1 Zerses ga ti boro kaŋ may za Indiya kal a ma koy Etiyopi, laabu zangu nda waranka cindi iyye boŋ. Haŋ kaŋ te Zerses din jirbey ra, nga neeya:
2v tistih dneh, ko je sedel kralj Ahasver na kraljestva svojega prestolu, ki je bil v gradu Susanskem,
2 Bonkoono Zerses jirbey ra a goono ga goro nga koytaray karga boŋ, kaŋ go Susan faada ra.
3v tretjem letu vladanja svojega, da je napravil gostovanje vsem knezom in hlapcem svojim: vojaštvo Perzije in Medije, plemenitniki in pokrajinski poglavarji so bili zbrani pred njim,
3 A mayra jiiri hinzanta ra no a na batu te nga laabukoyey kulu se, da nga bannyey mo se. Persiya nda Maday dabarikooney da koyey kaŋ ga beeri a laabey ra, da koy-izey kulu go a jine.
4ko jim je dal videti bogastvo slavnega kraljestva svojega in dragoceno sijajnost veličastva svojega mnogo dni, namreč sto in osemdeset dni.
4 Kal a na nga mayra arzaka darzakoyo cabe i se, da nga gaakuri beeray beero kaŋ bisa i kulu mo, hal a to jirbi boobo, hala jirbi zangu nda wahakku cine.
5In ko so se dopolnili ti dnevi, je kralj naredil gostovanje vsemu ljudstvu, ki je bilo navzočno v Susanu v gradu, velikim in malim, sedem dni, na dvorišču ob vrtu pri kraljevi palači.
5 Waati kaŋ jirbi woodin yaŋ to, kala bonkoono na jirbi iyye batu te koyne borey kulu kaŋ yaŋ go Susan faada ra se, ikayney da ibeerey. A na bato din te windo batama ra, tuuri boosikoyey game ra kaŋ go bonkoono faada ra.
6Beli in škrlatnomodri bombaževi zastori so bili razobešeni z vrvicami iz bele tenčice in škrlata na srebrnih obročkih in na marmornih stebrih; počivalnice iz zlata in srebra so stale na tleh, vloženih z zelenim in belim marmorjem in z bisernjakom in s črnim marmorjem.
6 Nzarfu korbayyaŋ gaa no i na zaara fooyaŋ dumi sarku marbre tondi bonjare yaŋ gaa, zaara kwaaray da suudi wane yaŋ. I n'i haw da lin* baano korfoyaŋ, ikwaaray da suniya wane. Wura nda nzarfu goray daariyaŋ go no mo marbre daba boŋ, kaŋ gonda iciray da ikwaaray da isay da ibi.
7In piti so jim dajali iz zlatih posod, in posode so bile vselej druge in druge, in kraljevega vina je bilo obilo po kraljevi darežljivosti.
7 I g'i no haŋyaŋ hari wura haŋ-gaasiya yaŋ ra, (i kulu dumi-dumi no) da koytaray duvan* mo iboobo, bonkoono gomno boŋ.
8In pitje je bilo po redu, ne da bi bil kdo silil; zakaj tako je kralj naročil vsem upravnikom hiše svoje, da naj vsakemu store, kakor mu je všeč.
8 I ga haŋ mo laabo hin sanni boŋ. I mana yadda boro fo kulu ma afo tilasandi, zama yaadin no bonkoono na nga windi tamey kulu lordi* nd'a, i ma te boro kulu se nga boŋ miila ganayaŋ.
9Tudi kraljica Vasti je napravila gostovanje ženam v kraljevi hiši, ki je bila kralja Ahasvera.
9 Bonkoono wando Basti, nga mo na batu te wayborey se bonkoono Zerses koytaray windo ra.
10In sedmi dan, ko je bil kralj dobre volje od vina, je velel Mehumanu, Biztu, Harbonu, Bigtu, Abagtu, Zetarju in Karkasu, sedmim komornikom, ki so služili pred kraljem Ahasverom,
10 Jirbi iyyanta hane, waato kaŋ bonkoono bina goono ga farhã duvaŋo sabbay se, a na Mehuman lordi, nga nda Bizta, da Harbona, da Bigta, da Abagata, da Zetar, da Karkas, mantaw iyye nooya kaŋ yaŋ ga saajaw bonkoono Zerses se.
11naj predenj pripeljejo kraljico Vasto s kraljevsko krono, da bi pokazal ljudstvom in knezom nje lepoto, zakaj lepa je bila.
11 A ne i ma kande bonkoono wande Basti bonkoono jine. A ne wando ma koytaray fuula daŋ, zama i m'a booriyaŋo cabe laabukoyey da borey kulu se, zama a ga sogo no.
12Ali kraljica Vasti ni hotela priti po kraljevi besedi, ki so jo sporočili komorniki. Zato se kralj razsrdi in jeza se razvname v njem.
12 Amma bonkoono wande Basti wangu bonkoono lordo mantawey din me ra. Woodin se no bonkoono bine tun, a futa mo dungu a ra.
13Tedaj veli kralj modrijanom, ki so bili vešči časom (kajti tako se je reševala vsaka stvar kraljeva vpričo vseh, ki so znali zakon in pravo;
13 Alwaato din binde bonkoono salaŋ laakalkooney se, sanda borey kaŋ yaŋ ga alaadey bay. (Zama yaadin no bonkoono doona ka te asariya nda alaada baykoy kulu se.
14in njemu najbližji so bili Karsena, Setar, Admata, Tarsis, Meres, Marsena in Memukan, sedmero vojvod Perzije in Medije, ki so gledali obličje kraljevo in na prvem mestu sedeli v kraljestvu):
14 Borey kaŋ yaŋ go a do neeya: Karsena, da Setar, da Admata, da Tarsis, da Meres, da Marsena, da Memukan -- Persiya da Maday koy iyye nooya, kaŋ yaŋ ga di bonkoono moyduma, jine boroyaŋ mo no a mayra ra.)
15Kaj je storiti po zakonu kraljici Vasti, ker ni izvršila povelja kralja Ahasvera, ki so ga sporočili komorniki?
15 Bonkoono ne: «Ifo no iri ga te bonkoono wande Basti se hin sanni boŋ, za kaŋ a wangu ka bonkoono Zerses sanno kaŋ mantawey ci a se din gana?»
16In Memukan odgovori pred kraljem in vojvodami: Kraljica Vasti se ni pregrešila samo zoper kralja, ampak tudi zoper vse kneze in zoper vsa ljudstva, kar jih je v vseh pokrajinah kralja Ahasvera.
16 Memukan tu bonkoono nd'a jine borey se ka ne: «Bonkoono wando, manti bonkoono hinne se no a na taali te bo, amma hala nda koyey kulu, da alborey kulu kaŋ go bonkoono Zerses laabey kulu ra mo.
17Kajti to dejanje kraljice se raznese do vseh žen in bodo prezirale svoje može, ko se bo pravilo: Kralj Ahasver je velel kraljici Vasti, naj pride predenj, ali ni prišla!
17 Za kaŋ bonkoono wando na goy woodin te, a ga to wayborey kulu hangey ra, hal i kurnyey ma ciya donda-caray hari i jine, waato kaŋ i ga kond'a baaro, way, bonkoono Zerses lordi ka ne i ma kande bonkoono wande Basti nga jine, amma nga wo wangu ka kaa.
18In še danes bodo kneginje v Perziji in Mediji, ki so slišale o kraljičinem dejanju, pravile isto vsem kraljevim knezom; odtod bode dosti zaničevanja in srda.
18 Hunkuna zaari woone ra, Persiya nda Maday wayborey kulu kaŋ yaŋ ga maa baaru, haŋ kaŋ bonkoono wande te, i ga salaŋ da sanno din dumi bonkoono boro beerey kulu se. Yaadin gaa donda-caray da dukuri boobo ga tun nooya.
19Ako se zdi kralju dobro, naj izide njegovo povelje in bodi zapisano v postave Peržanov in Medov nepremenljivo: Da ne sme Vasti priti več pred kralja Ahasvera. In kralj naj da njeno kraljevo dostojanstvo drugi, ki je boljša nego ona.
19 Hala day bonkoono di a ga boori, naŋ lordi fo ma fun bonkoono do. I m'a hantum mo Maday nda Persiya hin sanni tira ra, zama a ma si tun. I ma ne: ‹Basti ma si ye ka kaa bonkoono Zerses do hal abada. Bonkoono mo m'a koytaray kayyaŋ nango no boro fo kaŋ ga sogo nda Basti se.›
20In ko se zasliši kraljev razglas, ki ga izda, po vsej kraljevini njegovi (kajti je velika), bodo spoštovale vse žene svoje može, od velikega do malega.
20 Waato kaŋ i ga bonkoono lordo kaŋ a ga te din fe a mayra kulu ra (zama laabu boobo yaŋ no), wayborey kulu ga ngey kurnyey beerandi, ikayney da ibeerey.»
21Ta nasvet se je videl dober kralju in knezom; in kralj je storil po besedi Memukanovi:kajti poslal je liste v vse kraljeve pokrajine, v vsako pokrajino po njenem pismu in vsakemu ljudstvu po njegovem jeziku, da naj bode vsak mož v hiši svoji gospodar in govori po jeziku ljudstva svojega.
21 Sanno din binde kaan bonkoono nda nga laabukoyey se. Bonkoono goy ka te mo Memukan sanno boŋ.
22kajti poslal je liste v vse kraljeve pokrajine, v vsako pokrajino po njenem pismu in vsakemu ljudstvu po njegovem jeziku, da naj bode vsak mož v hiši svoji gospodar in govori po jeziku ljudstva svojega.
22 A binde na tirey samba i ma koy bonkoono laabey kulu ra, ka koy laabu kulu da nga hantumo dumo, ka koy dumi kulu gaa mo koyne nga ciina ra. I ma lordo fe mo dumi kulu se nga borey sanno boŋ ka ne alboro kulu ma goro nga boŋ windo mayko.