1Po teh dogodbah, ko se je pomiril srd kralja Ahasvera, se je spomnil Vaste in kar je bila storila in kar je bilo zanjo določeno.
1 Woodin banda, waato kaŋ bonkoono Zerses futa zumbu, kal a fongu Basti gaa, da haŋ kaŋ a te, da hin sanni kaŋ i te a boŋ.
2Tedaj mu reko hlapci kraljevi, ki so mu stregli: Naj se kralju poiščejo mladenke, device, lepega obraza;
2 Saaya din binde bonkoono bannyey kaŋ ga saajaw bonkoono se ne: «Naŋ i ma ceeci bonkoono se wandiyo yaŋ kaŋ ga sogo.
3in kralj naj postavi pooblaščence v vseh pokrajinah kraljevine svoje, da naj zbero vse lepe mladenke, device, v grad Susan v žensko hišo pod roko Hegaja, kraljevega komornika, varuha žen, in naj se jim dado potrebščine za očiščevanje;
3 Naŋ bonkoono ma goy-teeriyaŋ daŋ mo nga mayray laabey kulu ra, zama i ma wandiyo sogey kulu margu. I ma kand'ey ka gorandi Susan faada ra, wayborey windo ra. I m'i daŋ bonkoono mantawo Hegay kambe ra, nga kaŋ ga wayborey batu. A m'i no hanandiyaŋ jinay mo.
4in katera devica se bo priljubila kralju, ta bodi kraljica namesto Vaste. Ta nasvet se je zdel dober kralju, in storil je tako.
4 Naŋ mo, wandiya kaŋ bonkoono ga ba din ma ciya bonkoono wande Basti nango ra.» Ciina binde kaan bonkoono se, a te yaadin mo.
5Bil je v gradu Susanu neki Jud, njega ime Mardohej, sin Jaira, sinu Simeja, sinu Kisa, Benjaminec,
5 Yahudance fo mo go no Susan faada ra kaŋ maa Mordekay, Yayir izo, Simay ize, Cis ize, Benyamin boro no.
6ki je bil odpeljan iz Jeruzalema z jetniki, kateri so bili na tuje odgnani z Jekonijem, kraljem Judovim, ki jih je peljal v ujetništvo Nebukadnezar, kralj babilonski.
6 Waato a go Urusalima* ra da goray. A go borey ra kaŋ yaŋ i di Yahuda bonkoono Yekoniya banda, kaŋ i n'i ku ka kond'ey, sanda borey kaŋ yaŋ Babila bonkoono Nebukadnezzar ku nooya.
7Ta je redil Hadaso (ta je Estera), svojega strica hčer; zakaj ni imela ne očeta, ne matere. In ta mladenka je bila lepe postave in zalega obraza. In ko sta bila umrla njen oče in mati, si jo je Mardohej vzel za hčer.
7 Mordekay mo na Hadasa biiri, kaŋ ga ti Esta, nga hasayze way no, zama koociya sinda nya wala baaba. Wandiya mo ga sogo no, kaŋ gunayaŋ ga kaan. Waato kaŋ a baabo da nyaŋo bu, Mordekay mo n'a sambu k'a ciya nga ize way.
8In tako se zgodi, ko se je razglasila beseda kraljeva in njegova zapoved in ko so veliko deklic zbrali v grad Susan pod roko Hegajevo, da vzemo tudi Estero v kraljevo hišo pod varstvo Hegaja, varuha žen.
8 A ciya mo, waato kaŋ i maa bonkoono lordo d'a feyaŋo, i na wandiyo boobo margu mo Susan faada ra Hegay kambe ra, kal i kande Esta mo bonkoono windo ra, Hegay kambe ra, nga kaŋ ga wayborey batu.
9In deklica mu je ugajala in našla milost pred njim. In podvizal se je, da ji da njene potrebščine za očiščevanje in njene deleže in sedem deklet, ki so bile zanjo izbrane iz kraljeve hiše; in prestavil jo je ž njenimi deklicami v najboljši kraj ženske hiše.
9 Wandiya binde kaan a se, a du gaakuri mo Hegay do. Sahãadin-sahãadin mo a n'a no nga hanandiyaŋ jinayey, da nga baa _ŋwaari|_, da wandiyo iyye mo kaŋ ga hima ka goro a banda bonkoono windo ra. A na nga nda nga wandiyey sambu ka kond'ey nangu hanno fo do wayborey windo ra kaŋ boori nda nangu cindey.
10Estera pa ni naznanila ljudstva svojega, ne rodovine svoje, zakaj Mardohej ji je bil zapovedal, naj tega ne pove.
10 Esta mo mana nga dumo wala nga asulo kaa taray jina, zama Mordekay n'a lordi ka ne a ma si i bangandi.
11In Mardohej se je vsak dan izprehajal pred dvoriščem ženske hiše, da bi zvedel, ali se dobro vede Esteri in kaj se ž njo godi.
11 Zaari kulu Mordekay ga goro noodin wayborey windo me batama ra zama nga ma du ka bay mate kaŋ no Esta bara nd'a, wala mo haŋ kaŋ ga du a.
12Ko pa je prišla vrsta posamezni deklici, da bi šla noter h kralju Ahasveru, potem ko so ji bili delali po določilu za žene dvanajst mesecev (kajti tako so se dopolnjevali dnevi njih očiščevanja, namreč šest mesecev z mirovim oljem in šest mesecev z dišavami in s čistilnimi mazili za ženske),
12 Waati kaŋ wandiyo kulu muraado to kaŋ a ga furo bonkoono Zerses do, handu way cindi hinka banda kaŋ i ga te a se wayborey alaada boŋ (zama mate kaŋ i hanandiyaŋ jirbey bara nd'a, nga neeya: handu iddu i g'i tuusu nda lubban ji, handu iddu koyne nda waddi ji, nga nda wayboro hanandiyaŋ jinayey.)
13tedaj je šla deklica h kralju; karkoli je želela, ji je bilo dano, da s tem odičena gre iz hiše ženske v hišo kraljevo.
13 Yaadin no wandiyey ga kaa d'a bonkoono do, hay kulu kaŋ a ga ba, Hegay g'a no nd'a. A ma fatta wayborey windo ra ka kaa bonkoono windo ra.
14Zvečer je šla in zjutraj se je vrnila v drugo žensko hišo pod roko Saasgaza, kraljevega komornika, ki je varoval priležnice; ni šla več h kralju, razen če si jo je kralj priljubil in je bila poklicana po imenu.
14 A ga koy wiciri kambu, susubay a ma ye ka koy wayborey windo ra, fu hinkanta ra, ka furo bonkoono mantawo Sa-Asgaz kambe ra, nga kaŋ ga haggoy da wahayey. Wandiya din si ye ka kaa bonkoono do koyne, kala day da bonkoono ga maa a kaani, i m'a ce mo da nga maa.
15Ko pa je prišla vrsta na Estero, hčer Abihaila, strica Mardohejevega, ki si jo je bil vzel za hčer, ni zahtevala ničesar, samo kar je rekel Hegaj, komornik kraljev, varuh žen. In Estera si je pridobila milost v očeh vseh, ki so jo gledali.
15 Esta, Abihayel kaŋ ga ti Mordekay hasayze wayo, nga kaŋ Mordekay sambu k'a ciya nga ize way, waato kaŋ a muraado to nga ma furo bonkoono do, a mana hay kulu ceeci kala day haŋ kaŋ bonkoono mantawo Hegay, nga kaŋ ga wayborey batu soola. Esta binde du gaakuri borey kulu kaŋ di a do.
16Estera je bila torej vzeta h kralju Ahasveru, v njegovo hišo kraljevo, v desetem mesecu, ki je mesec Tebet, v sedmem letu njegovega kraljevanja.
16 I binde furo nda Esta bonkoono Zerses do a koytara windo ra, handu wayanta ra no, sanda Tebet hando nooya, bonkoono mayra jiiri iyyanta ra.
17In kralj je ljubil Estero mimo vseh žen, in pridobila si je naklonjenost in milost v očeh njegovih bolj nego vse device, tako da ji je bil posadil kraljičino krono na glavo in jo storil za kraljico namesto Vaste.
17 Bonkoono binde ba Esta ka bisa wayborey kulu. A du gaakuri nda gomni mo a do ka bisa wandiyey kulu, hal a na koytaray wura fuula dake a boŋo boŋ. A n'a daŋ bonkoono wande Basti nango ra.
18Tedaj je kralj napravil veliko gostovanje vsem svojim knezom in hlapcem svojim, Esterine gostí; in napravil je praznovanje po pokrajinah in delil darove s kraljevo darežljivostjo.
18 Alwaati woodin ra binde bonkoono na batu bambata te nga laabukoyey da nga tamey kulu se, danga bato din Esta wane nooya. A na nga laabey no fulanzamay, a na nooyaŋey no mo koytaray alhaali boŋ.
19In ko so v drugič zbirali device, je sedel Mardohej med kraljevimi vrati.
19 Waato kaŋ i na wandiyey margu, sanda marguyaŋ hinkanta nooya, Mordekay goro bonkoono windo me gaa.
20Estera pa še ni naznanila rodovine svoje, ne ljudstva svojega, kakor ji je bil zapovedal Mardohej; kajti Estera se je ravnala po povelju Mardohejevem, kakor ko je bila v njegovi odgoji.
20 Esta mo mana nga asulo wala nga dumo cabe jina bo, sanda mate kaŋ Mordekay n'a lordi nd'a, zama Esta ga Mordekay gana, danga day waato kaŋ a goono g'a biiri din cine.
21V tistih dneh, ko je Mardohej sedel med kraljevimi vrati, sta se ujezila dva kraljeva komornika, Bigtan in Teres, iz tistih, ki so čuvali vrata, in sta mislila položiti roke na kralja Ahasvera.
21 Jirbi woodin yaŋ ra, waati kaŋ Mordekay goono ga goro bonkoono windo me gaa, bonkoono mantawey ra boro hinka, windi me batukoy ra, Bigtan da Teres nooya, i futu. I ceeci ngey ma bonkoono Zerses wi.
22To je zvedel Mardohej in povedal kraljici Esteri, Estera pa je naznanila kralju v imenu Mardohejevem.In ko se je stvar preiskala in dokazala, so oba obesili na drevje, in zapisano je bilo v knjigo letopisov pred kraljem.
22 Mordekay du ka bay i me-hawyaŋo gaa. A n'a ci bonkoono wando Esta se, nga mo n'a seeda bonkoono se Mordekay maa ra.
23In ko se je stvar preiskala in dokazala, so oba obesili na drevje, in zapisano je bilo v knjigo letopisov pred kraljem.
23 Waato kaŋ i na sanno fintal, i gar yaadin no a bara, kal i n'i boro hinka kulu sarku bundu gaa. I na woodin baaru hantum mo bonkooney baaru tira ra bonkoono jine.