1Bog pa ukaže Jakobu: Vstani, idi gori v Betel in nastani se tam; in napravi tam oltar Bogu mogočnemu, ki se ti je prikazal, ko si bežal pred Ezavom, bratom svojim.
1 Irikoy ne Yakuba se: «Tun ka ziji ka koy Betel, ka goro noodin. Noodin mo ni ga sargay feema fo cina Irikoy se, nga kaŋ bangay ni se waato kaŋ ni zuru ni nya izo Isuwa se.»
2In Jakob veli hiši svoji in vsem, ki so bili ž njim: Stran tuje bogove, ki so med vami, in očistite se ter preoblecite!
2 Saaya din Yakuba ne nga almayaaley da boro kulu kaŋ go a banda se: «Wa toorey kaŋ yaŋ go araŋ do darandi. Wa araŋ boŋ hanandi, araŋ ma araŋ bankaarayey mo barmay.
3in vstanimo ter pojdimo gori v Betel, da napravim tam oltar Bogu mogočnemu, ki me je uslišal v dan stiske moje in mi je bil ob strani na potu, po katerem sem hodil.
3 Iri ma tun ka ziji ka koy Betel. Ay mo, ay ga sargay feema cina Irikoy se, nga kaŋ tu ay se ay gurzugay zaaro ra. A go ay banda mo fondo kulu kaŋ ay ga gana ra.»
4Izročé torej Jakobu vse tuje bogove, ki so bili v njih rokah, in obodce, ki so bili v njih ušesih; in Jakob jih zakoplje pod hrastom, ki je blizu Sihema.
4 I toorey kulu kaŋ yaŋ go i kambe ra, i n'i no Yakuba se, ngey da korbayey kaŋ go i hangey gaa. Yakuba mo n'i tugu tuuri nyaŋo kaŋ go Sekem meyo gaa din cire.
5Nato se napotijo, in strah Božji je navdajal mesta, ki so bila okrog njih, da niso podili sinov Jakobovih.
5 I binde dira. Irikoy humburkumay bambata go kwaarey kulu kaŋ yaŋ go i windanta boŋ. I mana Yakuba izey ce gana mo.
6In Jakob pride v Luz, ki je v deželi Kanaanski (to je Betel), on in vse ljudstvo, ki je bilo ž njim.
6 Yakuba binde kaa Luz, wo kaŋ go Kanaana laabo ra, kaŋ ga ti Betel, nga nda borey kulu kaŋ yaŋ go a banda.
7In napravi tam oltar, in imenoval je tisto mesto El-Betel [T. j. Bog mogočni Betela.], ker se mu je bil ondi razodel Bog, ko je bežal pred bratom svojim.
7 A na sargay feema fo cina noodin, a na nango maa daŋ El-Betel. Zama noodin no Irikoy bangay a se waato kaŋ a zuru nga nya izo se.
8Umrla je pa Debora, Rebekina dojnica, in je bila pokopana pod hrastom doli za Betelom, zato ga je imenoval Alon bakut [T. j. hrast jokú.].
8 Rabeka gaaykwa Debora bu. I n'a fiji mo Betel, shen* tuuri nya fo cire, ka nango maa daŋ Allon-Bakut.
9Nato se prikaže Bog zopet Jakobu, ko je prišel iz Padan-arama, in ga blagoslovi.
9 Irikoy ye ka bangay Yakuba se waato kaŋ a kaa ka fun Padan-Aram, a n'a albarkandi mo.
10In mu reče Bog: Ime tvoje je Jakob; odslej se ne bo imenovalo ime tvoje Jakob, ampak Izrael bode ime tvoje; in imenoval je ime njegovo Izrael.
10 Irikoy ne a se mo: «Doŋ ni maa ga ti Yakuba. I si ye ka ni maa ce Yakuba koyne, amma ni maa ga ciya Israyla*.» A binde n'a maa daŋ Israyla.
11Še mu reče Bog: Jaz sem Bog silni, Vsemogočni: rodoviten bodi in množi se; narod, da, množica narodov bodi iz tebe, tudi kralji naj pridejo iz ledij tvojih.
11 Irikoy ne a se koyne: «Ay no ga ti Irikoy, Hina-Kulu-Koyo. Ni ma yulwa, ma hay ize boobo ka tonton. Dumi fo da dumi jama no ga fun ni gaa. Bonkooniyaŋ mo ga fatta ni banda gaa.
12Deželo pa, ki sem jo dal Abrahamu in Izaku, dam tebi, in semenu tvojemu za teboj dam deželo to.
12 Laabo kaŋ ay na Ibrahim da Isaka no, ay g'a no ni mo se. Ni banda kaŋ yaŋ ga ni gana, ay ga laabo no ngey mo se.»
13In Bog je šel od njega na tistem mestu, kjer je govoril ž njim.
13 Irikoy binde tun k'a naŋ, noodin kaŋ a salaŋ d'a.
14In Jakob postavi spomenik na mestu, kjer je govoril ž njim, spomenik kamenen, in izlije nanj pitno daritev in ga oblije z oljem.
14 Kala Yakuba na fonguyaŋ hari te noodin kaŋ Irikoy salaŋ d'a, sanda tondiyaŋ no a dake care boŋ ka haŋyaŋ sargay* soogu a boŋ, a na ji soogu a boŋ mo.
15In Jakob je dal mestu, kjer je Bog govoril ž njim, ime Betel.
15 Koyne, Yakuba na nango kaŋ Irikoy salaŋ d'a din maa daŋ Betel.
16In ko so zapustili Betel in je bilo še malo pota, da pridejo do Efrate, je imela Rahela težek porod.
16 A tun Betel. I dira. I ga ba ka to Efrata kala hay-zaŋay na Rahila di, a hay-zaŋa kaa mo da taabi.
17In ko je trpela hude porodne bolečine, ji reče babica: Ne boj se, ker tudi zdaj imaš sina.
17 A ciya binde, saaya kaŋ a go hay-zaŋay kankamo ra, kala fuuma dumbukwa ne a se: «Ma si humburu, zama sohõ ni du ize aru fo koyne.»
18In zgodi se, ko ji je uhajala duša in je umirala, da imenuje ime njegovo Benoni [T. j. sin bolečine moje.], ali oče njegov ga je imenoval Benjamina [T. j. sin desnice.].
18 A ciya mo, saaya kaŋ a fundo ga ba ka fun (zama a bu no), a na izo maa daŋ Ben-Oni, amma baabo n'a maa daŋ Benyamin.
19In umrla je Rahela in je bila pokopana na potu v Efrato (to je Betlehem).
19 Rahila binde bu. I n'a fiji Efrata, kaŋ ga ti Baytlahami fonda jinde gaa.
20In Jakob postavi spomenik na njen grob, to je Spomenik Rahelinega groba do današnjega dne.
20 Yakuba na tondi kuuku fo sinji a saara boŋ. Nga no ga ti Rahila saara tondo hala ka kaa hunkuna.
21Nato se napoti Izrael in razpne šator svoj onkraj stolpa Ederja.
21 Israyla mo na nga diraw te. A na nga kuuru fuwo sinji Edar cinaro se jine.
22Zgodi se pa, ko je bival Izrael v tisti pokrajini, da je šel Ruben in ležal z Bilho, priležnico očeta svojega; in to je slišal Izrael. Bilo je pa sinov Izraelovih dvanajst.
22 A go no mo, alwaato kaŋ Israyla goono ga goro laabo din ra, Ruben koy ka kani nda Bila, nga baabo wahayo. Israyla mo maa baaru. Israyla ize arey binde, i way cindi hinka no:
23Sinovi Leje: prvenec Jakobov Ruben, in Simeon in Levi in Juda, Isahar in Zebulon;
23 Laya izey neeya: Ruben, kaŋ ga ti Yakuba hay-jina, da Simeyon, da Lawi, da Yahuda, da Isakar, da Zabluna.
24sinova Rahele: Jožef in Benjamin;
24 Rahila izey mo neeya: Yusufu nda Benyamin.
25sinova pa Bilhe, ki je bila Rahelina dekla: Dan in Neftali;
25 Rahila koŋŋa Bila izey neeya: Dan da Naftali.
26in sinova Zilpe, ki je bila Lejina dekla: Gad in Aser. Ti so sinovi Jakobovi, ki so se mu rodli v Padan-aramu.
26 Laya koŋŋa Zilpa izey mo neeya: Gad da Aser. Woodin yaŋ ga ti Yakuba ize arey kaŋ yaŋ i hay a se Padan-Aram.
27In pride Jakob k Izaku, očetu svojemu, v Mamro pri Kirjat-arbi, to je Hebron, kjer je nekdaj Abraham tujčeval in potem Izak.
27 Yakuba mo koy nga baabo Isaka do. A go Mamre, Ciriyat-Arba ra, kaŋ ga ti Hebron, nango kaŋ Ibrahim da Isaka na yawtaray gora te.
28Bilo je pa Izakovih dni sto osemdeset let.In izdihnil je Izak in umrl ter je bil zbran k ljudstvu svojemu, star in dni svojih sit; in pokopala sta ga Ezav in Jakob, sina njegova.
28 Isaka jirbey binde, jiiri zangu nda wahakku no.
29In izdihnil je Izak in umrl ter je bil zbran k ljudstvu svojemu, star in dni svojih sit; in pokopala sta ga Ezav in Jakob, sina njegova.
29 Isaka mo na nga biya taŋ ka bu. I n'a margu nga kaayey banda. Dottijo zeeno no kaŋ kungu nda ndunnya. A izey Isuwa nda Yakuba n'a fiji.