1In Adam je spoznal Evo, ženo svojo, in spočela je in rodila Kajna [T. j. dobiček.] ter rekla: Dobila sem moža s pomočjo GOSPODA.
1 Adamu margu nda nga wando Hawa. A te gunde mo ka Kaynu hay. A ne: «Rabbi gaakasinay do no ay du alboro!»
2In zopet je rodila brata njegovega Abela [T. j. sapa ali ničevost.]. In bil je Abel pastir ovac in Kajn je bil kmetovalec.
2 A hay koyne, a kayno Habila. Habila te hawji, amma Kaynu te alfari.
3Zgodi se pa čez mnogo dni, da prinese Kajn daritev od sadu zemeljskega GOSPODU.
3 Alwaati fo kaa ka to kaŋ Kaynu kande fari albarka ka sarga Rabbi se.
4In tudi Abel prinese od prvencev črede svoje in od njih tolšče. In ozre se GOSPOD na Abela in na daritev njegovo;
4 Habila mo na alman hay-jine naasoyaŋ wi ka sarga. Rabbi mo na Habila nda nga sarga kulu guna k'i ta,
5a na Kajna in daritev njegovo se ne ozre. In raztogoti se Kajn silno in upade obličje njegovo.
5 amma a mana Kaynu nda nga sarga ta. Kala Kaynu futu gumo-gumo, hal a na mo-kuura haw.
6Tedaj reče GOSPOD Kajnu: Zakaj si se raztogotil in zakaj je upadlo obličje tvoje?
6 Rabbi ne Kaynu se: «Ifo se no ni futu? Ifo se mo no ni na mo-kuura haw?
7Ne bode li ti, če dobro delaš, povišanja? če pa ne delaš dobrega, preži greh pred durmi, in proti tebi je poželenje njegovo, a ti mu gospoduj!
7 Da ni na ihanno te, manti ay ga yadda? Da mo ni na hari laalo te, zunubi go ga gum fu me gaa. A anniya kulu mo ga ye ni do, amma ma te a se jine boro.»
8In govoril je Kajn z bratom svojim Abelom. Zgodi se pa, ko sta bila na polju, da se vzpne Kajn nad Abela, brata svojega, ter ga ubije.
8 Alwaato din Kaynu salaŋ nga kayne Habila se, amma kaŋ i go saajo ra, Kaynu kaŋ Habila boŋ k'a wi.
9In reče GOSPOD Kajnu: Kje je Abel, brat tvoj? On pa odgovori: Ne vem; sem li jaz varuh brata svojega?
9 Rabbi ne Kaynu se: «Man gaa ni kayne Habila?» A ne: «Ay si bay. Wala ay wo ay nya-izo batuko no?»
10In mu reče: Kaj si storil? Glas krvi brata tvojega vpije z zemlje do mene.
10 Rabbi ne: «Ifo no ni te wo? Ni kayne kuro jinde goono ga fun laabo ra ka hẽ ay gaa.
11Ti torej bodi sedaj proklet in pregnan z zemlje, ki je odprla usta svoja, da prejme kri brata tvojega iz roke tvoje.
11 Sohõ binde ni ga laali laabo ra kaŋ na nga me feeri ka ni kayne kuro ta ni kambe ra.
12Ko bodeš obdeloval zemljo, ne dá ti odslej moči svoje; potikal se boš in begal po zemlji.
12 Da ni n'a far, a si ni no nga albarka koyne. Ni ga dira ka windi a boŋ nangu kulu yaamo.»
13Tedaj reče Kajn GOSPODU: Prevelika je krivda moja, da bi jo prenašal!
13 Kaynu ne Rabbi se: «Ay alhakko bisa ay hina.
14Glej, izganjaš me danes s tal te zemlje, in pred obličjem tvojim se mi je skrivati, in se bodem potikal in begal po zemlji, in zgodi se, kdor koli me dobi, me ubije.
14 Guna, ni g'ay gaaray k'ay kaa ne laabo ra, ay ga daray ni se mo. Ay ga dira ka windi yaamo ndunnya boŋ. Boro kulu kaŋ di ay mo g'ay wi.»
15Reče pa mu GOSPOD: Zato, kdorkoli ubije Kajna, kaznovan bodi sedemkrat. In GOSPOD je zaznamenjal Kajna, da bi ga ne ubil nihče, kdor ga dobi.
15 Rabbi ne a se: «Boro kulu kaŋ na Kaynu wi, ay ga bana bora gaa sorro iyye.» Kala Rabbi na seeda fo daŋ Kaynu gaa, zama boro kaŋ di a ma s'a wi se.
16Kajn torej odide izpred obličja GOSPODOVEGA in se naseli v deželi Nodi [T. j. pregnanstvo.], vzhodno od Edena.
16 Woodin banda Kaynu dira ka mooru Irikoy jine. A koy ka goro laabu fo ra kaŋ se i ga ne Nodu, a go Eden se wayna funay haray.
17In spozna Kajn ženo svojo, in je spočela in rodila Enoha. In zidal je mesto, in imenoval je tisto mesto po imenu sina svojega Enoh.
17 Kaynu margu nda nga wando. A te gunde ka Hanoku hay. Kaynu na kwaara fo sinji ka nga izo maa daŋ a gaa, Hanoku.
18Potem se rodi Enohu Irad, in Irad rodi Mehujaela, Mehujael pa rodi Metuzaela, in Metuzael rodi Lameha.
18 Hanoku na Iradu hay, Iradu mo na Metusayel hay, Metusayel mo na Lameku hay.
19Lameh pa si vzame dve ženi, prvi je bilo ime Ada, in ime drugi Zila.
19 Lameku na wande hinka hiiji, afo maa Ada, afa mo maa Zilla.
20In Ada rodi Jabala; ta je bil oče prebivajočih v šatorih in pastirjev.
20 Ada no ka Yabal hay. Nga no ga ti kuuru fu ra gorokoy kulu se baaba, kaŋ yaŋ gonda alman.
21In ime brata njegovega je bilo Jubal; ta je bil oče vseh, ki se pečajo s strunami in piščalmi.
21 A kayno maa ga ti Yubal. Nga no ga ti moolo nda seese karkoy kulu baaba.
22Zila pa tudi rodi Tubalkajna, ki je bil kovač vsakršnega ostrega orodja iz brona in železa. In sestra Tubalkajnova je bila Naema.
22 Zilla mo na Tubal-Kaynu hay. Nga no ga guuru-say da guuru-bi jinayey dan. Tubal-Kaynu waymo maa Naama.
23In Lameh je dejal ženama svojima: O Ada in Zila, čujta glas moj, ženi Lamehovi, poslušajta govor moj: Res, moža sem ubil za rano svojo in mladeniča za bulo svojo.
23 Lameku ne nga wandey se: «Ada da Zilla, araŋ ma hangan ay se. Lameku wandey, araŋ ma hangan ay se. Ay na alboro fo wi, zama a n'ay maray. Ay na arwasu fo wi, zama a n'ay kar se.
24Ako je sedemkrat maščevati Kajna, Lameha bo sedemdesetkrat in sedemkrat!
24 I ga bana Kaynu se sorro iyye. Lameku mo, i ga bana a se sorro wayye cindi iyye.»
25Spozna pa Adam zopet ženo svojo, in rodila je sina in ga je imenovala Seta: Kajti, reče, povrnil mi je Bog seme drugo za Abela, ker ga je Kajn ubil.In tudi Setu se je rodil sin in imenoval je ime njegovo Enos. Tedaj so začeli klicati ime GOSPODOVO.
25 Adamu margu nda nga wando koyne. A na ize fo hay, a n'a maa daŋ Sita. Zama a ne: «Irikoy n'ay no ize fo Habila kaŋ Kaynu wi nango ra.»
26In tudi Setu se je rodil sin in imenoval je ime njegovo Enos. Tedaj so začeli klicati ime GOSPODOVO.
26 Sita mo du ize kaŋ maa Enosu. Waato din no borey sintin ka Rabbi maa ce.