¹Zgodilo se je pa, ko so jeli množiti se ljudje na površju zemlje in so se jim rodile hčere,

¹ Saaya kaŋ borey sintin ka baa ndunnya fando boŋ, i na ize wayboroyaŋ hay.

²da so videli sinovi Božji hčere človeške, da so lepe, in so si jemali od vsakršnih žene, katerekoli so si izbrali.

² Kala Irikoy izey di kaŋ borey ize wayey ga boori. I na wandeyaŋ suuban ka sambu i ra, wo kulu kaŋ ngey ga ba.

³Zatorej reče GOSPOD: Duh moj se ne bo prepiral s človekom vekomaj, ker on je tudi le meso; zato bodi dni njegovih sto in dvajset let.

³ Kala Rabbi ne: «Ay Biya si kakaw da boro hal abada, zama nga wo Adam-ize no. Amma jirbey kaŋ a ga goro ga to jiiri zangu nda waranka.»

⁴Velikani so bili na zemlji tiste dni in tudi pozneje, ko so se sinovi Božji shajali s hčerami človeškimi in so jim rodile. To so tisti junaki, ki so bili v starodavnem času, možje preslavni.

⁴ Jirbey din ra Nefilimyaŋ* go ndunnya ra, da tunfaana banda mo. D'i margu nda borey ize wayey, i ga izeyaŋ hay i se. Ngey no ga ti boro gaabikooney kaŋ yaŋ goro doŋ, borey kaŋ yaŋ te maa.

⁵Ko je torej videl GOSPOD, da se množi hudobnost človekova na zemlji, in da so vsi naklepi in misli srca njegovega samo hudo ves čas,

⁵ Rabbi di kaŋ borey laala baa ndunnya ra. A di mo mate kaŋ hay kulu kaŋ i ga miila ngey biney ra, ilaalo koonu no waati kulu.

⁶je bilo žal GOSPODU, da je naredil človeka na zemlji, in bolelo ga je v srce.

⁶ Haya kokor ka Rabbi di da kaŋ nga na boro te ndunnya boŋ. A dooru a gaa a bina ra mo.

⁷In reče GOSPOD: Potrebil bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje; i človeka i živino in laznino in ptice pod nebom, ker žal mi je, da sem jih naredil.

⁷ Rabbi ne: «Borey kaŋ ay taka, ay g'i tuusu ndunnya fando boŋ: borey da almaney da ganda birantey da beene curey, zama a kokor k'ay di kaŋ ay n'i te.»

⁸Ali Noe je našel milost v očeh GOSPODOVIH.

⁸ Amma Nuhu du gomni Rabbi do.

⁹To so rodovi Noetovi. Noe je bil mož pravičen, popoln med vrstniki svojimi; z Bogom je hodil Noe neprestano.

⁹ Woone yaŋ no ga ti Nuhu bandey: Nuhu wo adilante no, a sinda taali kulu nga zamana borey game ra. Nuhu go ga dira Irikoy banda.

¹⁰Rodil je pa Noe tri sinove: Sema, Hama in Jafeta.

¹⁰ Nuhu na ize aru hinza hay, kaŋ yaŋ ga ti Sem da Ham da Zafetu.

¹¹In zemlja je bila popačena pred obličjem Božjim, in zemlja je bila napolnjena s silovitostjo.

¹¹ Ndunnya mo hasara Irikoy jine, ndunnya to da toonye mo.

¹²In Bog je videl zemljo, in glej, popačena je bila, kajti vse meso je popačilo pot svojo na zemlji.

¹² Irikoy na ndunnya guna. A kulu go mo, a hasara, zama Adam-ize fo kulu na nga fonda halaci ndunnya boŋ.

¹³In reče Bog Noetu: Konec vsega mesa se je približal predme, zakaj zemlja je polna silovitosti od njih; zato, glej, pokončal jih bom z zemljo vred.

¹³ Kala Irikoy ne Nuhu se: «Fundikooni kulu to nga aloomaro me ay jine, zama i na ndunnya toonandi nda toonye. Guna mo, a si gay kaŋ ay g'i halaci, ngey nda ndunnya kulu.

¹⁴Naredi si ladjo iz lesa gofrovega; predele mnoge naredi v ladji, in zasmoli jo znotraj in zunaj s smolo.

¹⁴ Day nin wo, ni ma hi fo te da yufra* bundu. Fu-izeyaŋ no ni ga te hiyo ra. Ni g'a tuusu nda gudron* a ra d'a banda gaa haray.

¹⁵In takó jo naredi: Tristo komolcev dolžava ladje, petdeset komolcev širjava njena in trideset komolcev njena višava.

¹⁵ Mate kaŋ ni g'a te neeya: hiyo salleyaŋ, kambe kar zangu hinza, a tafayyaŋo ma to kambe kar waygu, a kuuyaŋo mo ma to kambe kar waranza.

¹⁶Napravi ladji odprtino za luč, ki naj seže do komolca od vrha, in vrata ladji umesti na strani njeni, s spodnjim, drugim in tretjim nadstropjem jo naredi.

¹⁶ Ni ga naŋ hiyo funey ma saba nda kambe kar fo kuuyaŋ, m'a te beene. Hiyo meyo mo, ni m'a te carawo gaa. Ni ma hiyo te da dake-care hinza: ganda wane, da bindi wane, da beene wane.

¹⁷In jaz, glej, pošljem potop, vode čez zemljo, pogubit vse meso, v katerem je dih življenja pod nebom; karkoli je na zemlji, pogine.

¹⁷ Ay mo, a si gay kaŋ ay ga kande tunfaana haro ndunnya boŋ, zama a ma fundikooney kulu halaci, wo kaŋ yaŋ gonda fundi ka fulanzam, kaŋ yaŋ go beena cire. Hay kulu kaŋ go ndunnya ra ga bu.

¹⁸S teboj pa ustanovim zavezo svojo, in pojdeš v ladjo, ti in sinovi tvoji in žena tvoja in žene sinov tvojih s teboj.

¹⁸ Amma ay ga alkawli tabbatandi ni se. Ni ga furo hiyo ra, nin da ni izey da ni wando da ni izey wandey ni banda.

¹⁹In od vsega, kar živi, od vsakršnega mesa, od vsega po dvoje vzemi v ladjo, da jih pri življenju ohraniš s seboj: samec in samica naj bodo.

¹⁹ Ham kulu mo kaŋ gonda fundi i dumey kulu ra, ni ma ihinka-hinka daŋ hiyo ra, alboro fo da wayboro fo, zama i ma funa ni banda.

²⁰Izmed ptic po njih plemenih in izmed živine po plemenih njenih, izmed vse laznine zemeljske po vrstah njenih, izmed vseh po dvoje naj pride k tebi, da jih ohraniš pri življenju.

²⁰ Curey mo, ngey dumey boŋ, da almaney ngey dumey boŋ, da wo kaŋ ga ganda biri laabo ra kulu mo ngey dumey boŋ -- dumey kulu ra ihinka-hinka ga kaa ni do zama ni m'i fundey hallasi.

²¹Ti pa si vzemi od vsake jedi, ki se jé, in vzeto spravi pri sebi, da bode tebi in njim v živež.To stori Noe; vse stori prav tako, kakor mu je zapovedal Bog.

²¹ Ma konda ni banda ŋwaari dumi kulu kaŋ ga ŋwa mo k'i margu ni do. A ga ciya nin d'ey kulu se ŋwaari.»

²²To stori Noe; vse stori prav tako, kakor mu je zapovedal Bog.

²² Yaadin mo no Nuhu te. Haŋ kaŋ Irikoy ci a se kulu, a n'a te.