1Zakaj GOSPOD se usmili Jakoba in še enkrat izvoli Izraela, in jih postavi na domača tla; in tujci se jim pridružijo ter se bodo oklepali hiše Jakobove.
1 Zama Rabbi ga bakar Yakuba banda se, A ga ye ka Israyla suuban, A g'i yeti ngey laabo ra koyne. Yawey mo ga ngey boŋ margu nd'ey, I ga dabu Yakuba dumo gaa no.
2In ljudstva jih vzemo pod svojo skrb ter jih pripeljejo na njih mesto; in hiša Izraelova si jih prisvoji v deželi GOSPODOVI, da bodo hlapci in dekle; tako bodo ujete peljali nje, katerim so bili prej ujetniki, in bodo gospodovali njim, ki so jih nekdaj tlačili.
2 Dumey cindey mo ga Yakuba banda sambu ka ye nd'ey ngey nango ra. Israyla dumo mo ga ngey kwaarey tubu Rabbi laabo ra, Yawey ga ciya i se bannya nda koŋŋa yaŋ. Borey kaŋ goro ka Israyla may waato, Israyla ga ye k'i may. Borey kaŋ yaŋ n'i kankam waato mo, I ga ye k'i may.
3In zgodi se tisti dan, ko ti GOSPOD podeli pokoj po trudu tvojem in po nepokoju tvojem in po trdi službi, v katero so te usužnjili,
3 A ga ciya mo Rabbi ga ni no fulanzamay ni bine sara da ni taabo, da ni tamtara gaa, wo kaŋ Babila dake ni boŋ.
4da boš pravil to zabavljico o kralju babilonskem, ter porečeš: Kako je preminil tlačilec, kako je minilo oderuštvo!
4 Han din hane mo ni ga yaasay woone dake Babila bonkoono gaa ka ne: Guna mate kaŋ kankamandikwa kokor d'a! Mate kaŋ a futa ban d'a.
5Zlomil je GOSPOD palico krivičnikov, žezlo gospodovalčevo,
5 Rabbi na boro laaley goobo ceeri, Kaŋ ga ti mayraykoyey sarjilla.
6ki je tepel ljudstva v togoti z udarci neprenehoma, ki je gospodoval v jezi narodom z zatiranjem brez zadržka.
6 A soobay ka dumey kar nga futa ra, A na ndunnya dumey may mo da futay da kankami kaŋ sinda boro kaŋ g'a ganji.
7Pokojna, mirna je zdaj vsa zemlja; nastalo je glasno petje.
7 Ndunnya kulu goono ga goro kaŋ sinda fitina, kala laakal kanay. I ga tun da farhã dooni mo.
8Tudi ciprese se radujejo nad teboj, cedre na Libanonu: „Odkar si se zvrnil, ne hodi nihče sem gori, da bi nas posekal!“
8 Oho, sipres* tuurey ga farhã nin, Babila bonkoono boŋ, Liban ra sedre* nyaŋey goono ga ne: «Za kaŋ i na ni zeeri, Beeriko fo mana cindi kaŋ ga tun iri gaa.»
9Pekel zdolaj se je vznemiril zaradi tebe, ker čaka prihoda tvojega: drami zavoljo tebe mrtve, vse mogotce zemlje, vsem kraljem narodov veli vstati s prestolov.
9 Alaahara nyooti ganda ni sabbay se, A ma ni kubay waati kaŋ ni to noodin. A ga Refayimey* biyey tunandi ni sabbay se, Ngey da ndunnya boro beerey kulu. Ndunnya dumey bonkooney kulu, Alaahara g'i tunandi i ma zumbu ngey kargey boŋ.
10Vsi izpregovore tebi in poreko: „Tudi ti si brez moči kakor mi, nam si postal podoben?“
10 I kulu ga tu ni se ka ne: «Ni mo, ni ciya londibuuno sanda iri cine, wala? Ni ciya iri himandi nooya, wala?»
11V pekel je stopilo veličastvo tvoje in strun tvojih šum. Glist je polno pod teboj in črv te pokriva.
11 Ni koytaray darza zumbu hala Alaahara, Hala nda ni tubaley* hẽeney kulu. Nooniyaŋ go ni cire ga daaru, Nooniyaŋ mo ga ni daabu.
12Kako si padel z neba, o lucifer [Ali: sijajna zvezda, danica.], jutranje zarje sin! kako si posekan na tla, ki si poraze napravljal narodom!
12 Ya nin, handariya darzakoy, mo boyaŋ ize aro, Nin neeya ka fun beene ka kaŋ. Nin, ndunnya dumey kaynandikwa, I ga ni zeeri hala ganda.
13Ti si pač govoril v srcu svojem: V nebesa se dvignem, nad zvezde Boga mogočnega povišam prestol svoj, in sedel bom na gori zborovanja, na skrajnem severu.
13 Zama ni bina ra no ni ne: «Hala beene no ay ga kaaru, Ay g'ay karga beerandi no Irikoy handariyayzey boŋ, Ay ga goro jama marga tondo boŋ, Hala yongo azawa kamba me.
14Dvignem se nad višave, ogrnjene z oblaki, enak bodem Najvišjemu.
14 Ay ma kaaru noodin beene hirriyaŋ beerey boŋ, Ay m'ay boŋ ciya Beeray-Beeri-Koyo cine.»
15Ali pahnjen boš v pekel, v jamo najglobočjo.
15 Amma hala Alaahara no i ga zulli nda nin, Ka konda nin hala guuso citi.
16Kateri te vidijo, te natanko ogledujejo in se ozirajo v te, govoreč: „Je li ta tisti mož, ki je majal zemljo, ki je pretresal kraljestva?
16 Borey kaŋ di nin ga mo daaru ni gaa, I ma laakal kulu ye ni gaa ka ne: «E! Manti nga no, bora kaŋ doona ka laabo jijirandi ka mayrayey zinji-zinji?
17ki je delal iz naseljenega sveta puščavo in je podiral mesta ne njem, ki jetnikov svojih ni izpuščal domov?“
17 Manti nga no ka ndunnya himandi sanda saaji cine ka gallu beerey zeeri, Kaŋ mana nga tamtaray izey taŋ i ma ye ngey kwaara, wala?»
18Vsi kralji narodov, kolikor jih je, so zaspali s častjo, vsak v hiši svoji;
18 Ndunnya dumey bonkooney kulu, oho, i kulu, Darza ra no i ga kani, boro kulu nga saara ra.
19tebe pa so vrgli daleč od tvojega groba kakor ostuden izrastek. Pokrit si z ubitimi, s prebodenimi z mečem, ki so jih vrgli v jamo in zasuli s kamenjem, si kakor razteptano truplo.
19 Amma nin wo, i na ni furu zaati no ya-haray ni saara banda, Sanda tuuri kambe kaŋ i ga dond'a cine. I na ni daabu nda buukoyaŋ kaŋ wongu n'i gundey fun da takuba, Kaŋ yaŋ goono ga zulli ka koy guuso ra tondey do, Sanda buuko kaŋ ce ga taamu-taamu cine.
20Ne združiš se ž njimi v grobu, ker si ugonabljal deželo svojo, moril ljudstvo svoje. Hudobnikov seme se ne bo imenovalo vekomaj.
20 Nin d'ey si margu ka goro saaray ra, Zama ni na ni laabo halaci, Ni na ni talkey wi mo. Laala goy-teekoy banda, i ma si i maa ce hal abada.
21Pripravite se, da pokoljete sinove njegove zaradi krivice njih očetov! Da ne vstanejo ter ne podedujejo dežele in površja zemlje ne napolnijo z mesti.
21 W'i izey soola wiyaŋ se, i baabey laala sabbay se. I ma si tun ka laabo ŋwa, I ma si ndunnya fando toonandi nda gallu beeri yaŋ mo.
22In vstanem zoper nje, govori GOSPOD nad vojskami, in iztrebim ime in ostanek Babilona, sina in vnuka, govori GOSPOD.
22 Ay bumbo mo, ay ga tun ka gaaba nd'ey. Yaadin no Rabbi Kundeykoyo ci. Ay ma Babila maa nd'a cindo tuusu, Ize aru da haama kulu. Yaadin no Rabbi ci.
23In naredim, da bode Babilon posestvo ježu in močvirje, in pometem ga z metlo pokončanja, govori GOSPOD nad vojskami.
23 Ay ga Babila ciya kuunu nangoray, Da hari bangu-bangu yaŋ. Ay m'a haabu mo nda halaciyaŋ haabirji, Yaadin no Rabbi Kundeykoyo ci.
24Prisegel je GOSPOD nad vojskami, rekoč: Gotovo, kakor sem se namenil, tako se zgodi, in kakor sem sklenil, tako ostane:
24 Rabbi Kundeykoyo ze ka ne: Daahir, mate kaŋ ay soola, woodin no ga te. Mate kaŋ cine ay waadu mo, yaadin no a ga kay.
25da zdrobim Asurja v deželi svoji in ga pogazim na gorah svojih. Tako se jim razprta jarem njegov in njegovo breme jim pade z rame.
25 Ay ga Assiriya ceeri ay laabo ra. Ay tondi kuukey boŋ mo no ay g'a taamu-taamu. Gaa no a calo ga fun ay jama jinde bandey gaa, A tiŋa mo ga zumbu ka fun i jasey boŋ.
26To je tisti sklep, ki je storjen nad vso zemljo, in to je roka, ki je iztegnjena nad vsemi narodi.
26 Waadu nooya kaŋ ay waadu ndunnya kulu se, Kambe mo nooya kaŋ go sambante ndunnya dumey kulu boŋ.
27Zakaj GOSPOD nad vojskami je storil sklep, in kdo naj ga uniči? in roka njegova je iztegnjena, kdo naj jo odvrne?
27 Zama Rabbi Kundeykoyo no k'a waadu, May binde no g'a ganji? A kambe go sambante mo, may binde no g'a bare?
28V letu, v katerem je umrl kralj Ahaz, je bilo to prorokovanje:
28 Jiiro kaŋ ra bonkoono Ahaz bu no annabitaray sanni woone wo kaa:
29Ne raduj se, ti vsa Filisteja, ker je zlomljena šiba, ki te je tepla; kajti iz korenine kačje pride modras, in sad njegov bode ognjen leteč zmaj.
29 Ya Filistiya, araŋ kulu, Ma si farhã ka ne, way, «Goobo kaŋ n'iri kar din ceeri.» Zama gondi kaajo gaa no gazama ga fatta, Gazama hayyaŋ mo ga hima gondi futo kaŋ ga zuru danga mali cine.
30In prvenci siromakov bodo pasli in ubožni počivali brez skrbi; a tvojo korenino pokončam z lakoto in ostanek tvoj pomori zmaj.
30 Talka ize hay-jina ga du ŋwaari, Jaŋaykoy mo ga kani baani samay. Amma a ga ni kaajo wi da haray, Ni waney kaŋ cindi mo, hara g'i wi.
31Tulite, vrata, vpij, mesto, obup te zgrabi, vsa Filisteja; kajti od severa prihaja sovražnik kakor dim in presledka ni v četah njegovih.Kaj torej naj se odgovori poslancem narodovim? Da je GOSPOD ustanovil Sion in da ne njem dobé zavetje ubožci ljudstva njegovega.
31 Ya nin faada meyo, ma wurru! Ya gallo, ma kaati nda jinde beeri! Ya Filistiya, araŋ kulu, araŋ kar ka say. Zama azawa kambe haray no dullu goono ga fun, Boro fo mo si no kaŋ ga fatta sasara ra.
32Kaj torej naj se odgovori poslancem narodovim? Da je GOSPOD ustanovil Sion in da ne njem dobé zavetje ubožci ljudstva njegovega.
32 Tuyaŋ fo dumi no i ga yeti dumo din diyey se? To. Rabbi no ka Sihiyona sinji. A jama ra borey kaŋ yaŋ di kankami mo ga du koruyaŋ do a ra.