1Tedaj odgovori Zofar Naamatec in reče:
1 Kala Zofar Naama bora mo tu ka ne:
2Mnogobesedje ali naj ostane brez odgovora, in jezičnik bo li opravičen?
2 «Sanni boobo wo cine, i si tu i se da hay kulu bo? Boro kaŋ sanni ga baa ga jaŋ taali, wala?
3Govoričenje tvoje naj sapo zapre ljudem, da bi se posmehoval, ne da te kdo osramoti,
3 Ni boŋ sifayaŋo ga naŋ borey ma dangay, wala? Boro kulu si ni haawandi ni hahaaray sanney wo se?
4in da bi dejal: „Čist je moj nauk in čist sem pred Tvojim obličjem“?!
4 Zama ni go ga ne Irikoy se: ‹Haya kaŋ ay ga ci din ya cimi no, Ni diyaŋ gaa mo ay ga hanan.›
5O da bi pa Bog govoril in usta svoja odprl zoper tebe!
5 Doŋ day Irikoy ma salaŋ, A ma nga meyo fiti ka gaaba nda nin.
6Da ti naznani skrivnosti prave modrosti, da je mnogotera v znanju; potem bi spoznal, da Bog tebi v prid mnogo pozablja iz krivde tvoje.
6 A ma laakal gundu cabe ni se, Zama laakal hanno wo, dumi-dumi no. Ma bay fa, kaŋ Irikoy ga dinya ni goy laalo jara gaa.
7Moreš li globokost Božjo z umom doseči, ali popolnosti Vsegamogočnega do dna priti?
7 Ni ga hin ka fintal hala ni ma Irikoy muraadu guusey fisi ka kaa taray no? Wala ni ga hin ka Hina-Kulu-Koyo fintal ka ban no?
8Višave so to nebeške – kaj hočeš početi? globočja je nego šeol – kaj moreš vedeti?
8 Zama beene mooray cine no, mate no ni ga te? A guusu nda Alaahara mo, ifo no ni ga bay?
9daljša nego zemlja je mera njena in širša nego morje.
9 A kuuyaŋo bisa ndunnya, A bisa teeko tafayyaŋo mo.
10Če gre On poleg koga in ga dene v zapor in skliče sodni zbor, kdo mu zabrani?
10 D'a gana ka bisa, d'a daabu, D'a na borey margu ciiti do, May no ga hin k'a ganji?
11Kajti On pozna ničemurne ljudi in vidi krivico, ne da bi mu bilo treba paziti.
11 Zama a ga bay kaŋ borey ya yaamo no. A ga di goy laalo, baa a mana laakal ye a gaa.
12A puhloglavec dobi šele razum, kadar se divjega osla žrebe prerodi v človeka.
12 Amma saamo ga caram han kaŋ hane i na ganji farkayze hay Adam-ize gaa.
13Ako obrneš v pravo smer srce svoje in boš k Njemu razprostiral roke –
13 Da ni miila ni bina ma saba, Ka ni kambe salle Irikoy gaa,
14če je krivica na roki tvoji, odpravi jo in nepravičnosti ne daj prebivati v šatorih svojih –
14 Da zunubi go ni do, Ni m'a hibandi ka ye nangu mooro. Ni ma si naŋ mo adilitaray-jaŋay ma goro ni windo ra.
15res, tedaj boš smel vzdigniti obličje brez madeža in bodeš nepremakljiv in se ne boš bal.
15 Saaya din daahir no ni ga ni moyduma tunandi Irikoy gaa laru si. Oho, ni ga kay a ma boori, humburkumay si ni di,
16Kajti tedaj pozabiš nadlogo, spominjal se je boš kot vodá, ki so potekle mimo;
16 Zama ni ga dinya ni masiiba. Sanda beene hirriyaŋ kaŋ bisa, Yaadin cine no ni ga fongu a gaa.
17in življenje ti zasije jasneje nego poldnevna svetloba, in zmrači li se kdaj, mine mrak kakor ob jutru.
17 Ni fundo mo ga kaari hal a ma bisa sanda wayno go zaari bindi cine. Baa kubay go no, kal a ma hima mo boyaŋ wane cine.
18In boš upal, ker je nada zate, in ogledoval boš svoje, spaval brez skrbi.
18 Baani samay no ni ga goro, zama ni gonda beeje. Oho, ni ga guna-guna nangey kulu, ka kani baani samay.
19Počival boš in nihče te ne bo plašil, mnogi bodo pa prosili blagovoljnosti tvoje.Brezbožnikom pa bodo oči od koprnenja hirale, in pribežališče jim izgine in njih upanje bo, da izdahnejo dušo.
19 Ni ga kani nooya, kaŋ boro kulu si ni humburandi, Oho, hala boro boobo ga ni gomni ŋwaaray.
20Brezbožnikom pa bodo oči od koprnenja hirale, in pribežališče jim izgine in njih upanje bo, da izdahnejo dušo.
20 Amma boro laaley moy ga gaze, I si du zuru-ka-yana yaŋ fondo mo. I jina fonnayyaŋ kaŋ ga cindi i se, Kala buuyaŋ hinne no.»