1Tedaj odgovori Zofar Naamatec in reče:
1 Zofar Naama bora tu ka ne:
2Zato mi odgovarjajo misli moje in zaradi tega sem znotraj razburjen.
2 «Woodin se no ay fongu-fongu yaŋey ga naŋ ay ma tu, Laakal tunay kaŋ go ay gaa sabbay se.
3Svarilo, sebi v sramoto, mi je poslušati! A duh moj po razsodnosti svoji mi odgovarja.
3 Ay maa taali dakeyaŋo kaŋ n'ay haawandi, Amma ay fahama ra no ay biya go ga naŋ ay ma tu.
4Ne veš li tega, kar je od vekomaj, odkar je bil človek postavljen na zemljo:
4 Ni mana bay kaŋ za doŋ, Za waati kaŋ i na boro daŋ ndunnya ra,
5da je zmagoslavje brezbožnih kratko in radost bogapozabnika le za trenotek?
5 Boro laalo zamuuyaŋ wo, idunguriyo no? Borey kaŋ yaŋ si may Irikoy se mo, i farhã ya mo-ka-mi yaŋ no.
6Najsi celó do neba stopa visokost njegova in glava njegova se dotika oblakov:
6 Baa a beera to kala beene, A boŋo mo ma to beene burey gaa,
7kakor blato njegovo pogine za vselej; kateri so ga videli, poreko: Kje je?
7 Kulu nda yaadin a ga halaci no, Sanda nga bumbo wuro cine hal abada, Hala borey kaŋ yaŋ di a doŋ ga ne: ‹Day, man no a go?›
8Kakor sen odleti, in ne bodo ga našli, izgubi se kakor ponočna prikazen.
8 A ga tun ka deesi ka daray sanda hindiri cine, I si ye ka di a koyne. Oho, i g'a gaaray sanda cin hindiri cine.
9Oko ga je ugledalo, a ne bo ga videlo več, in nikdar več ga ne bo gledalo mesto njegovo.
9 Mwa kaŋ di a waato si ye ka di a koyne. A nangora mo si ye ka di a koyne.
10Njegovi otroci bodo iskali prijaznosti ubogih in njih roke bodo povračale oškodovancem imetje njegovo.
10 A kambey mo ga ngey duura yeti, A izey ga gomni ceeci talkey gaa.
11Kosti so mu bile polne mladostne moči, ta pa zdaj leži ž njim v prahu.
11 A zankataray biriyey to nda gaabi, Amma nga nd'a no ga kani ganda laabo ra.
12Čeprav mu je hudoba sladka v ustih in jo skriva pod jezikom svojim,
12 Baa laala ga kaan a meyo ra, Wala baa a n'a tugu nga deena cire,
13jo slastno goji in je noče pustiti, ampak jo zadržuje v grlu svojem:
13 Baa a n'a haggoy, a mana yadda nga m'a taŋ, Amma a n'a gaay nga me ra hala ka kaa sohõ,
14vendar se izpremeni hrana v životu njegovem, kačji strup bode v notranjščini njegovi.
14 Kulu nda yaadin a ŋwaaro ga bare a gunda ra ka ciya gondi naaji a ra.
15Bogastvo je požrl, pa ga bo izbljuval, iz trebuha mu ga potegne Bog mogočni.
15 A na arzaka gon, a ga ye k'a yeeri koyne. Irikoy no ga naŋ a m'a mun ka kaa nga gunda ra.
16Sesal je kačji strup: gadji jezik ga usmrti.
16 A ga firsa naaji sunsum, Gondi deene no g'a zeeri.
17Ne bo gledal veselja svojega v potokih, v tekočih rekah medu in smetane.
17 A si hari zuray goorey guna, Danga yu nda ji isey kaŋ yaŋ ga zuru nooya.
18Povrniti mora, kar je pridelal, ne sme tega uživati; primerno imetju, ki ga je pridobil, se ne more veseliti.
18 Haŋ kaŋ a taabi ka du, Kal a ma ye k'a no, a s'a gon bo. A si farhã mo nda nga duura yulwayaŋ.
19Kajti potrl je in zapustil ubožce, hiše si je siloma vzel, a ne bo jih dozidal.
19 Za kaŋ a na talkey kankam k'i furu mo, A windo, manti nga no k'a cina, A n'a kom no da gaabi kwaaray.
20Kajti pokoja ni poznal v osrčju svojem, zato ne ohrani ničesar, kar mu je drago.
20 Zama a biniya ra a si laakal kanay bay, Haŋ kaŋ a ga ba gumo kulu no a si du ka baa afo faaba.
21Nič ni ušlo njegovi požrešnosti, zato ne bode trpežno blagostanje njegovo.
21 Hay kulu si no kaŋ n'a biniya yana, Woodin se no a arzaka si duumi.
22Ko bode v obilni obilosti, ga zadene stiska, roka vsakega trpina pride nanj.
22 A arzaka yulwanta ra no a ga di kankami. Taabi hankoy kulu kambey ga kaŋ a boŋo boŋ.
23Ko si bo hotel napolniti trebuh, Bog spusti nanj jeze svoje togoto, in deževala bo nanj, njemu v jed.
23 A goono ga soola ka nga gunda toonandi nooya, Kala Irikoy ma nga futay korna gusam a boŋ. A g'a dooru a boŋ sanda hari cine, Woodin mo no ga ciya a ŋwaari.
24Bežal bo pred železnim orožjem, a prestreli ga bronasti lok.
24 A go zuray ra guuru wongu jinay se, Kala guuru-say biraw hayyaŋ g'a fun,
25Izdere pšico, in pride ven iz telesa njegovega, svetlo jeklo iz žolči njegove, strahote ga objamejo.
25 I goono g'a dagu, kal a ma fatta banda haray, Oho, hangaw deena kaŋ ga nyaale din ga fatta a tayo ra. Humburkumay kaa a gaa nooya.
26Zgolj nesreča je prihranjena za vse zaklade njegove, požre ga ogenj, ki ga človek ne podpihava, požge, kar je preostalo v šatoru njegovem.
26 I na kubay hinne jisi a arzaka se. Danji kaŋ boro kulu mana funsu no ga bora din ŋwa. Danjo ga haŋ kaŋ cindi a nangora ra ŋwa.
27Nebesa razkrijejo njegovo krivico, in zemlja se vzdigne zoper njega.
27 Beeney g'a laala fisi ka kaa taray, Ganda mo ga tun nga ma kond'a kalima.
28Dobiček hiše njegove se spravi vstran, povodenj ga odplavi v dan jeze Božje.To je človeku brezbožnemu delež od Boga in dediščina, prisojena mu od Boga mogočnega.
28 A windo nafa ga say ka bambari Irikoy futa zaaro ra.
29To je človeku brezbožnemu delež od Boga in dediščina, prisojena mu od Boga mogočnega.
29 Woodin yaŋ kulu laalakoy baa no Irikoy kambe ra, A tubo nooya kaŋ Irikoy waadu a se.»