1Te pa so dediščine, ki so jih dobili sinovi Izraelovi v Kanaanski deželi, ki so jih jim porazdelili Eleazar duhovnik in Jozue, sin Nunov, in poglavarji očetovinam vseh rodov Izraelovih sinov;
1 Woone yaŋ mo, ngey no ga ti laabey kaŋ yaŋ Israyla izey n'i tubo ŋwa Kanaana laabo ra, wo kaŋ yaŋ Alfa Eliyezar da Yasuwa Nun izo, da Israyla izey kaayey windi arkusey fay-fay i se
2po žrebanju so jim pridelili dediščino, kakor je GOSPOD zapovedal po Mojzesu, devetim rodom in polovici rodu.
2 kurne boŋ, danga mate kaŋ Rabbi lordi Musa kambe ra d'a, kunda yagga nda jara din se.
3Dvema rodoma in polovici rodu je namreč Mojzes dal dediščino na oni strani Jordana. Levitom pa ni dal dediščine med njimi nobene.
3 Zama Musa jin ka kunda hinka nda jara no ngey wane tubu, Urdun daaranta. Amma a mana Lawi kunda no tubu fo i ra.
4Kajti Jožefovih sinov sta bila dva roda, Manase in Efraim; in levitom niso dali deleža v deželi, samo mesta za prebivanje in pašnike okoli njih njih živini in njih blagu.
4 Zama Yusufu izey kunda hinka no, Manasse da Ifraymu. Koyne, i mana Lawi kunda no baa fo laabo ra, kala day birniyaŋ kaŋ ra i ga goro, ngey nda ngey almaney kuray nangey d'i arzaka kulu se.
5Kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu, tako so storili Izraelovi sinovi in so razdelili deželo.
5 Danga mate kaŋ Rabbi na Musa lordi nd'a, yaadin cine no Israyla izey mo goy d'a. I na laabo fay-fay.
6Tedaj pristopijo Judovi sinovi k Jozuetu v Gilgalu, in Kaleb, sin Jefunov, Kenizejec, ga ogovori: Ti veš, kar je rekel GOSPOD Mojzesu, možu Božjemu, zastran mene in tebe v Kades-barnei.
6 Gaa no Yahuda izey kaa Yasuwa do k'a gar Jilgal. Yefunna izo Kaleb Keni kuray bora binde ne: «Ni bay haŋ kaŋ Rabbi ci Irikoy bora Musa se ay boŋ ni jine, Kades-Barneya ra.
7Štirideset let sem bil star, ko me je poslal Mojzes, služabnik GOSPODOV, iz Kades-barnee ogledovat deželo; in prinesel sem mu poročilo, kakor mi je bilo pri srcu.
7 Ay gonda jiiri waytaaci hano kaŋ hane Rabbi tamo Musa n'ay donton ya tun Kades-Barneya ka koy ka laabo fintal. Ay ye ka kaa a do mo da sanno, mate kaŋ a go ay bina ra.
8Toda moji bratje, ki so šli gori z menoj, so ljudstvu v obup zapeljali srce, jaz pa sem zvesto hodil za GOSPODOM, Bogom svojim.
8 Kulu nda yaadin ay nya-izey kaŋ yaŋ in d'ey ziji ka koy, i _sanno|_ naŋ jama biney sinda gaabi. Amma ay wo, ay na Rabbi ay Irikoyo gana da bine folloŋ.
9In Mojzes je prisegel tisti dan, rekoč: Gotovo bode dežela, po kateri je stopala tvoja noga, tebi in tvojim otrokom dediščina vekomaj, ker si zvesto hodil za GOSPODOM, Bogom mojim.
9 Musa mo ze han din hane ka ne: ‹Haciika, laabo din kaŋ ni ce taamey taamu ga ciya ni se tubu, nin da ni izey hal abada, za kaŋ ni na Rabbi ay Irikoyo gana da bine folloŋ.›
10In sedaj, glej, GOSPOD me je ohranil v življenju, kakor je govoril teh štirideset in pet let, odkar je govoril besedo to Mojzesu, ko je Izrael potoval po puščavi. In sedaj, glej, danes sem petinosemdeset let star:
10 Sohõ mo, a go, Rabbi n'ay hallasi kala jiiri waytaaci cindi gu wo, danga mate kaŋ a ci din, za hano kaŋ hane Rabbi na sanno din ci Musa se, za Israyla goono ga windi-windi saajo ra. Sohõ mo ay jiirey wahakku cindi gu no.
11in še danes sem tako krepak kakor tisti dan, ko me je Mojzes odposlal; kakršna je bila moja moč takrat, je tudi sedaj, da se bojujem in hodim ven in noter.
11 Hala ka kaa sohõ mo ay gaahamo gonda gaabi. Danga hano din hane, yaadin cine no ay bara nd'a baa sohõ, wongu se, wala fattayaŋ da furoyaŋ se.
12Sedaj torej mi daj to gorovje, ki je o njem govoril GOSPOD tisti dan; kajti slišal si takrat, da so Enakimi ondi in velika in utrjena mesta. Morda bode GOSPOD z menoj, da jih preženem, kakor je govoril GOSPOD.
12 Kala ni m'ay no tondo wo, kaŋ Rabbi n'a sanni te alwaato din, zama zaaro din ni maa Anak borey kaŋ go nango din ra baaru. Birney mo cinari-kuuku-koyyaŋ no, kaŋ ga beeri mo. Hambara Rabbi g'ay gaa ay m'i gaaray mo, danga mate kaŋ cine Rabbi ci.»
13Tedaj ga blagoslovi Jozue ter da Hebron v dediščino Kalebu, sinu Jefunovemu.
13 Kala Yasuwa n'a albarkandi, a na Hebron no Yefunna izo Kaleb se, a m'a tubu.
14Zato je prišel Hebron v dedno posest Kalebu, Jefunovemu sinu, Kenizejcu, do današnjega dne, ker je zvesto hodil za GOSPODOM, Bogom Izraelovim.Hebron pa se je prej imenoval Arbovo mesto; ta je bil največji mož med Enakimi. In dežela je počivala od vojen.
14 Hebron binde ciya Yefunna ize Kaleb, Keni kuray bora se tubu hari hala hunkuna, zama a na Rabbi Israyla Irikoyo gana da bine folloŋ.
15Hebron pa se je prej imenoval Arbovo mesto; ta je bil največji mož med Enakimi. In dežela je počivala od vojen.
15 Amma waato Hebron maa ga ti Ciriyat-Arba. Arba wo no ga ti Anak borey ra boro bambata. Laabo mo du fulanzamay wongu gaa.