1Sinovi Rubenovi pa in sinovi Gadovi so imeli veliko množino čred, in videli so pokrajino Jazersko in Gileadsko, in glej, ta kraj je bil pripraven za živinorejo.
1 Ruben da Gad izey gonda alman boobo. A se no, waato kaŋ i na Yazer laabu nda Jileyad laabu guna, i di kaŋ nangu hanno yaŋ no gumo alman se.
2Pridejo torej sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi in ogovore Mojzesa, Eleazarja duhovnika in kneze občine, rekoč:
2 Kala Gad da Ruben izey kaa ka salaŋ Musa nda Alfa Eliyezar da jama jine borey se. I ne:
3Atarot, Dibon, Jazer, Nimra, Hesbon, Eleale, Sebam, Nebo in Beon
3 «Atarot kwaara, da Dibon, da Yazer, da Nimra, da Hesbon, da Eleyale, da Sebam, da Nebo, da Beyon --
4v deželi, ki jo je GOSPOD udaril pred Izraelovo občino, je dežela za živino, in mi, hlapci tvoji, imamo dosti živine.
4 kaŋ ga ti laabo kaŋ Rabbi kar Israyla jama jine, laabu hanno no alman se. Iri, araŋ tamey mo, iri gonda alman.»
5Reko torej: Ako smo našli milost v tvojih očeh, daj to deželo v posest nam hlapcem svojim; ne vodi nas onkraj Jordana.
5 I ne: «Hala day iri gonda gaakuri araŋ do, wa naŋ i ma laabo wo no iri, araŋ tamey wo se, a ma ciya iri mayray hari. Wa si konda iri Urdun isa daŋanta.»
6A Mojzes reče sinovom Gadovim in sinovom Rubenovim: Bratje vaši naj gredo v boj, vi pa hočete tu sedeti?
6 Musa tu Gad da Ruben kundey se ka ne: «Araŋ nya-izey ma koy wongu do, day araŋ wo ma goro ne, wala?
7In zakaj odvračate srce Izraelovih sinov, da ne bi šli tja v deželo, ki jim jo je dal GOSPOD?
7 Ifo se no araŋ ga ba ka Israyla izey gaa yeenandi, hal i ma si daaru ka koy furo laabo kaŋ Rabbi no i se ra?
8Tako so storili očetje vaši, ko sem jih poslal iz Kades-barnee ogledat deželo;
8 Yaadin no araŋ baabey te, waato kaŋ ay n'i donton i ma fun Kades-Barneya ka koy ka laabo guna.
9ko so prišli gori do doline Eškolske in si ogledali deželo, so odvrnili srce sinov Izraelovih, da ne bi šli v deželo, ki jim jo je dal GOSPOD.
9 Zama waato kaŋ i ziji ka koy Eskol gooro ra, i di laabo mo, kulu i na Israyla izey gaa yeenandi, hal i ma si furo laabo kaŋ Rabbi no i se ra.
10In srd GOSPODOV se je razvnel tisti dan, in prisegel je, rekoč:
10 Kala Rabbi bine tun han din hane. A ze mo ka ne:
11Nihče izmed mož, ki so šli sem iz Egipta, od dvajsetletnih in više, ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, zato ker niso hodili zvesto za mano,
11 ‹Daahir, alborey kulu kaŋ yaŋ fatta ka fun Misira laabo ra, za jiiri waranka izey ka koy beene, i ra baa afo si di laabo kaŋ ay ze d'a k'a no Ibrahim da Isaka nda Yakuba se. Zama i mana ay gana nda bine folloŋ.
12razen Kaleba, sina Jefunovega, Kenizejca, in Jozueta, sina Nunovega, kajti ona sta zvesto hodila za GOSPODOM.
12 Kala Kaleb, Yefunna izo, Keni kuray bora no, a ga furo, nga nda Nun izo Yasuwa.› Zama ngey wo na Rabbi gana nda bine folloŋ.
13In razvnel se je srd GOSPODOV zoper Izraela, in naredil je, da so se morali klatiti po puščavi štirideset let, dokler ni pomrl ves rod, ki je hudo ravnal pred očmi GOSPODOVIMI.
13 Rabbi bina tun mo Israyla se, hala Rabbi naŋ i ma windi nda boŋdaray ganjo ra hala jiiri waytaaci. I soobay ka windi-windi kala zamana woodin borey kulu, kaŋ yaŋ na taali te Rabbi se bu ka ban.
14In glejte, vi ste stopili na mesto očetov svojih, izrastki grešnih ljudi, da še bolj pomnožite togoto srda GOSPODOVEGA zoper Izraela.
14 Sohõ araŋ mo tun araŋ baabey gurbey ra, zunubikooney din izeyaŋ. Araŋ mo ga naŋ Rabbi bine ma koroŋ ka tonton Israyla se.
15Zakaj če se odvrnete in ne boste hodili za njim, on ga pusti še dalje v puščavi, in tako pogubite vse to ljudstvo.
15 Zama d'araŋ kamba k'a naŋ, nga mo g'i naŋ i ma gay koyne ganjo ra. Yaadin gaa mo, araŋ ga dumo wo kulu halaci nooya.»
16In stopijo k njemu bliže in reko: Samo ograje hočemo tu postaviti za živino svojo in mesta za otročiče svoje,
16 Amma i kaa ka maan Musa do ka ne: «Iri ga kaliyaŋ te iri almaney se, da kwaarayaŋ mo iri zankey se.
17sami pa pojdemo oboroženi pred Izraelovimi sinovi, da jih spremimo na njih kraj. Otroci naši naj ostanejo v ograjenih mestih zaradi prebivalcev te dežele.
17 Amma iri bumbey ga wongu jinay sambu ka soola ka furo Israyla izey jine kal iri ma kond'ey k'i zumandi i nango ra. Iri zankey mo ga goro galley ra, laabo wo gorokoy sabbay se.
18Ne vrnemo se v hiše svoje, dokler ne posede sleherni sinov Izraelovih svoje dediščine.
18 Iri si ye ka kaa iri windey do kala nda Israyla izey afo kulu du ka furo nga tubo ra jina.
19Zakaj ž njimi nočemo ničesar podedovati onkraj Jordana in tam dalje, ako nam pripade dediščina naša na tej strani Jordana, proti jutru.
19 Za kaŋ iri du iri tubo Urdun isa se ne-haray, wayna funay haray, iri si du tubu i banda Urdun daaranta da hala jina no-haray.»
20Nato jim veli Mojzes: Ako izpolnite to besedo, ako se oborožite in pojdete v boj pred GOSPODOM,
20 Kala Musa salaŋ i se ka ne: «D'araŋ na woodin te, d'araŋ na wongu jinay sambu ka furo Rabbi jine ka koy wongo do,
21in pride vsak oboroženec izmed vas čez Jordan pred GOSPODOM, dokler ne prežene sovražnikov svojih izpred sebe
21 d'araŋ soojey kulu nda ngey wongu jinayey na Urdun daŋandi Rabbi jine hal a ma nga ibarey gaaray nga jine,
22in bo zemlja podvržena pred GOSPODOM, in ako se šele potem vrnete, nedolžni bodete pred GOSPODOM in pred Izraelom, in ta dežela vam bodi v posest pred GOSPODOM.
22 hal i ma laabo ŋwa mo Rabbi jine -- waato din gaa no araŋ ga ye ka kaa. Taali si araŋ gaa Rabbi do da Israyla mo do. Laabu woone mo ga ciya araŋ se tubu hari Rabbi jine.
23Ako pa ne storite tako, glejte, grešili ste zoper GOSPODA, in vedite, da vas greh vaš doleti.
23 Amma, d'araŋ mana te yaadin, guna, araŋ na zunubi te Rabbi se. Araŋ ma tabbat mo kaŋ araŋ zunubo ga to araŋ!
24Postavite si mesta za otročiče svoje in ograje za živino svojo in storite, kakor so govorila usta vaša.
24 Wa galluyaŋ cina araŋ zankey se, wa kaliyaŋ te araŋ feejey se, ka soobay ka te mate kaŋ araŋ ci d'araŋ meyey.»
25In sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi reko Mojzesu takole: Hlapci tvoji bodo storili, kakor je ukazal naš gospod.
25 Kala Gad da Ruben izey salaŋ Musa se ka ne: «Iri, ni tamey, iri ga te mate kaŋ cine nin, iri jine bora, ni ne iri ma te.
26Otroci naši, žene naše, črede naše in vsa naša živina ostanejo tu v gileadskih mestih;
26 Iri zankey d'iri wandey, d'iri almaney, d'iri kurey kulu ga goro neewo Jileyad kwaarey ra.
27mi pa, tvoji hlapci, pojdemo, vsi oboroženi za vojsko, pred GOSPODOM v boj, kakor je govoril naš GOSPOD.
27 Amma iri, ni tamey, iri boro fo kulu kaŋ gonda wongu jinay, iri ga daŋandi Rabbi jine ka koy wongo do, mate kaŋ cine nin, iri jine bora, ni ci.»
28Tedaj zapove Mojzes glede njih Eleazarju duhovniku in Jozuetu, sinu Nunovemu, in poglavarjem očetovin iz rodov Izraelovih sinov.
28 Waato din gaa Musa na Alfa Eliyezar kaseeti, nga da Yasuwa Nun izo nda Israyla izey jine borey, sanda windey koyey mo.
29In Mojzes jim reče: Ako pojdejo sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi, vsi oboroženi, z vami čez Jordan v boj pred GOSPODOM in dežela vam bo podvržena, dajte jim pokrajino Gileadsko v posest;
29 A ne i se: «Gad da Ruben izey, d'i boro fo kulu nda nga wongu jinayey na Urdun daŋandi araŋ banda da Rabbi jine, hal araŋ ma laabo ŋwa, gaa no araŋ g'i no Jileyad laabo a ma ciya i wane.
30ako pa ne pojdejo oboroženi z vami na ono stran, naj imajo posestva med vami v deželi Kanaanski.
30 Amma d'i wangu ka daŋandi araŋ banda ngey nda ngey wongu jinayey, kal i ma du tubu hari araŋ banda Kanaana laabo ra.»
31Nato odgovore sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi, rekoč: Kakor je govoril GOSPOD hlapcem tvojim, tako storimo.
31 Gad da Ruben izey binde tu ka ne: «Mate kaŋ cine Rabbi ci iri, ni tamey se, yaadin mo no iri ga te.
32Pojdemo oboroženi pred GOSPODOM v deželo Kanaansko, a dedna posest nam ostani tostran Jordana.
32 Iri nd'iri wongu jinayey ga daŋandi Rabbi jine kala Kanaana laabo ra. Amma iri wane tubu hari ga goro iri se ne-haray Urdun daŋanta.»
33In dal je Mojzes sinovom Rubenovim in sinovom Gadovim in polovici rodu Manaseja, Jožefovega sinú, kraljestvo Sihona, kralja Amorejcev, in kraljestvo Oga, kralja basanskega, deželo in njena mesta ž njih okraji, mesta po deželi naokrog.
33 Musa binde n'a no i se, sanda: Gad kunda, da Ruben kunda, da Yusufu izo Manasse kunda jara se. I du Amorancey bonkoono Sihon laabo, da Basan bonkoono Og laabo mo. I du i kwaarey kulu d'i laabey ka koy hal i hirrey me, danga laabo din kwaarey windanta.
34In sinovi Gadovi so sezidali Dibon, Atarot, Aroer,
34 Gad izey no ka kwaara woone yaŋ cina: Dibon, da Atarot, da Arower,
35Atrot-šofan, Jazer, Jogbeho,
35 da Atrot-Sofan, da Yazer, da Yogbeha,
36Bet-nimro in Bet-haran: utrjena mesta in ograje za ovce.
36 da Bayt-Nimra, da Bayt-Horon. Woodin yaŋ, birni cinarikoyyaŋ no. I na kaliyaŋ mo cina alman kurey se.
37Sinovi Rubenovi so pa sezidali Hesbon, Eleale, Kirjataim,
37 Ruben izey mo na Hesbon cina, da Eleyale, da Ciriyat-Ayim,
38Nebo, Baal-meon (katerim so premenili imena) in Sibmo, in dali so druga imena mestom, ki so jih zgradili.
38 da Nebo, da Baal-Meyon, da Sebima (i n'i maayey barmay). I na maa taji yaŋ daŋ kwaarey kaŋ i cina din gaa.
39A sinovi Mahirja, Manasejevega sinú, so šli v Gilead in zasedli ta kraj ter pregnali Amorejce, ki so bili v njem.
39 Macir, Manasse ize fo no, a borey koy Jileyad kwaara k'a di. I na Amorancey kaŋ go noodin gaaray.
40In dal je Mojzes Gilead Mahirju, Manasejevemu sinu, in prebival je v njem.
40 Kala Musa na Jileyad no Manasse kunda bora Macir se, a ma goro noodin.
41Jair pa, sin Manasejev, je šel in zasedel njegove vasi in jih imenoval Jairove trge.Tudi Nobah je šel ter zasedel Kenat in podložne mu vasi in jih imenoval po svojem imenu Nobah.
41 Yayir mo, Manasse kunda boro fo no, a koy ka Jileyad kawyey di ka ne i se Yayir kawyey.
42Tudi Nobah je šel ter zasedel Kenat in podložne mu vasi in jih imenoval po svojem imenu Nobah.
42 Noba koy ka Kenat di, nga nda nga kawyey, k'a maa daŋ ka ne a se Noba, nga bumbo maakooni.