1Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja izraelskega:
1 Israyla* bonkoono Suleymanu, Dawda ize yaasayey neeya:
2da se spozna modrost in uk, da se umejo razumnosti besede,
2 Zama i ma bay laakal nda dondonandiyaŋ gaa; I ma fahamay sanney fayanka mo.
3da se sprejme pouk v modrem vedenju, v pravičnosti, pravi sodbi in poštenosti,
3 Zama i ma dondonandiyaŋ ta laakal goy da adilitaray da cimi ciiti da sasabandiyaŋ ra.
4da se dá preprostim pamet, mladeniču spoznanje in razsodnost.
4 Zama i ma borey kaŋ si caram yaŋ no azanci, I ma bayray da fayanka mo no arwasu se.
5Čul jih bo modri in napredoval v znanosti, in razumnik si pridobode modrih vodil,
5 Zama laakalkooni ma maa ka tonton da bayray. Fahamante mo ma to saaware hanney gaa.
6da razume pregovore in skrivnostne izreke, besede modrih in njih uganke.
6 Zama i ma yaasay da nga feerijo bay, I ma laakalkooney sanney da ngey misey mo bay.
7Strah GOSPODOV je začetek znanja; modrost in pouk zaničujejo neumneži.
7 Rabbi humburkumay ya bayray sintinay no, Amma borey kaŋ yaŋ si caram ga donda laakal da dondonandiyaŋ.
8Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje:
8 Ay izo, ma ni baaba cabe ta, Ni nya lordo mo, ni ma s'a furu.
9kajti krasen venec je to glavi tvoji in verižica zlata tvojemu grlu.
9 Zama i ga te ni se gomni taalam ni boŋo gaa, Da hiiri mo ni jinda gaa.
10Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj.
10 Ay izo, da zunubikooney na ni hiila-hiila, Ma si yadda.
11Ako govore: „Pojdi z nami, na kri prežímo, nedolžnega zalezujmo brez vzroka;
11 D'i ne: «Ma kaa, iri ma koy care banda ka batandi ka wi. Iri ma gum mo borey kaŋ yaŋ sinda taali se sabaabu kulu si.
12pogoltnimo jih žive, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovane, kakor da bi naglo padli v jamo;
12 Iri m'i gon da fundi, danga Alaahara cine, I afo kulu sukutum, Danga borey kaŋ yaŋ ga gunguray hala guusu ra.
13vsakršno drago blago si pridobimo, s plenom napolnimo hiše svoje;
13 Iri ga arzaka darzakoy yaŋ gar, dumi-dumi, Iri g'iri windey toonandi nda nooru.
14srečo izkusi sredi nas, ena mošnja bodi nam vsem!“ –
14 Kala ni ma margu nda iri, Iri kulu, iri ga te nooru foolo folloŋ.»
15sin moj, ne hodi po poti ž njimi, zdrži nogo svojo od njih steze!
15 Ay izo, ma si margu nd'ey fondo. Ma ni ce hibandi ka kaa i laawalo gaa.
16Ker njih noge tečejo za hudim in kri hité prelivat.
16 Zama i cey ga zuru no i ma goy laalo te se, I goono ga cahã boro wiyaŋ se.
17Res, zaman se razpenja mreža pred očmi vsakega ptiča,
17 Zama yaamo no i ma asuuta hirri naŋ kaŋ curo ga di a.
18oni pa – sami na svojo kri preže, zalezujejo lastne duše svoje!
18 Woodin yaŋ binde, ngey boŋ wiyaŋ se no i goono ga batandi, Ngey fundey halaciyaŋ se mo no i goono ga gumandi te.
19Take so steze njih, ki iščejo krivičnega dobička: jemlje dušo njim, ki si ga lasté.
19 Yaadin no riiba binikom kulu muraadey bara nd'a, A ga nga koy fundo kom a gaa no.
20Modrost glasno kliče zunaj, na ulicah zaganja svoj glas;
20 Laakal goono ga ce fondey ra, A goono ga nga jinde tunandi batamey ra.
21vpije, kjer se največ ljudstva gnete, ob vhodu v vrata, v mestu, govori besede svoje:
21 A goono ga ce marga nangu beerey ra, Naŋ kaŋ borey ga furo kwaara meyey ra; Kwaara ra a goono ga nga sanney salaŋ ka ne:
22Doklej, o preprosti, boste ljubili nespamet in, zasmehovalci, imeli veselje v zasmehovanju in, bedaki, sovražili znanje?
22 «Araŋ kaŋ sinda carmay, Alwaati marge no araŋ ga ba carmay-jaŋay, Dondayankoyey ma maa ngey dondayaŋ kaani, Saamey mo ma wangu bayray?
23Obrnite se k svarjenju mojemu! Glejte, izlijem vam duha svojega, oznanjala vam bom besede svoje.
23 Wa bare ay kaseetiyaŋo boŋ! A go, ay g'ay biya zumandi araŋ boŋ, Ay m'araŋ bayrandi nd'ay sanno.
24Toda, ko sem klicala, ste se branili, ko sem iztezala roko svojo, nihče se ni zmenil zanjo,
24 Za kaŋ ay ce, araŋ wangu mo, Ay n'ay kamba salle, amma afo si no kaŋ saal a.
25temuč prezirali ste vse svete moje in svarila mojega si niste želeli:
25 Amma araŋ n'ay saawarey kulu furu, Araŋ mana yadda nd'ay kaseetey baa kayna;
26zato se bom tudi jaz smejala v nesreči vaši in vas zasmehovala, kadar pride, česar se bojite;
26 Kal ay mo ma haaru araŋ masiibey zaaro hane, Ay ga hahaarayaŋ te waato kaŋ humburkumay kaa araŋ gaa.
27kadar pride kakor besneča uima, česar se bojite, in se približa nesreča vaša kakor nevihta, ko pridere nad vas stiska in nadloga.
27 Waato kaŋ humburkumay kaa araŋ gaa danga alma haw beeri cine, Araŋ masiibey m'araŋ to danga hari haw bambata, Saaya kaŋ azaaba nda kankami du araŋ.
28Tedaj me bodo klicali, pa jim ne odgovorim, skrbno me bodo iskali, a ne najdejo me:
28 Saaya din i g'ay ce, amma ay si tu. I g'ay ceeci nda himma, i si du ay mo.
29zato ker so sovražili znanje in strahu GOSPODOVEGA niso izvolili,
29 Zama i wangu bayray, I mana Rabbi humburkumay suuban.
30svetov mojih niso hoteli, a zaničevali so vse svarjenje moje.
30 I mana yadda nd'ay saawarey baa kayna, I donda ay kaseetey kulu.
31Zato bodo jedli od sadu pota svojega in sitili se z naklepi svojimi.
31 I binde ga ngey fundey alhakku ŋwa, I ma kungu nda ngey dabarey.
32Zakaj bebcev upor jih ubije in brezkrbnost bedakov jih pokonča.Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.
32 Zama borey kaŋ yaŋ sinda carmay banda yeyaŋo g'i wi, Saamey goray mo g'i halaci.
33Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.
33 Amma boro kulu kaŋ hangan ay se ga goro baani, A ga goro nda fundi kaani, A si humburu masiiba kulu.»