1Ne zavidaj hudobnim ljudem in ne želi bivati ž njimi;
1 Ma si canse boro laaley gaa, Ma si anniya ka goro i banda.
2ker na pogubo misli njih srce in nadlego govore njih ustnice.
2 Zama i biney goono ga toonye dabariyaŋ te no, I meyey mo goono ga hasaraw hariyaŋ fakaaray.
3Z modrostjo se hiša zida in z umnostjo se utrdi;
3 Laakal do no boro ga windi cina, Fahamay do mo no i g'a sinji.
4in po znanju se napolnijo hrami z vsem blagom dragim in prijetnim.
4 Bayray do mo no i ga fu-izey toonandi nda arzaka kulu kaŋ gonda darza, Kaŋ yaŋ ga kaan mo.
5Mož modri je močan in umni mož utrjuje krepkost svojo.
5 Laakalkooni gonda gaabi, Oho, boro kaŋ gonda bayray ga tonton da gaabi.
6Kajti z razumnim vodstvom se boš srečno vojskoval in zmago pridobil z množico svetovalcev.
6 Zama laakal saaware do no ni ga ni wongo te, Saawarekoy jama ra zaama go no.
7Previsoka je neumnežu modrost, pri vratih ne odpre svojih ust.
7 Laakal go beene, a bisa saamo hina, A si nga me fiti faada meyey ra mo.
8Kdor misli kaj hudega storiti, imenovali ga bodo gospodarja spletk.
8 Boro kaŋ ga laala dabari te, borey ga ne a se zambante.
9Namera neumnosti je greh in zasmehovalec je gnusoba ljudem.
9 Laakal-jaŋay dabarey teeyaŋ ya zunubi no, Dondako mo ya fanta hari no borey se.
10Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja.
10 Da ni gaa ga yay kankami zaari ra, Ni gaabo ya ikayna fo no.
11Otmi nje, ki jih vlečejo v smrt, in ustavi jih, ki gredo na morišče!
11 Ma borey kaŋ yaŋ i go ga konda buuyaŋ do faaba, Ngey kaŋ yaŋ ga tatanji ka koy wiyaŋ do mo, Kala ni m'i gaay.
12Če praviš: Glej, nismo vedeli tega! – ali ne bode on, ki srca pretehtava, pazil na to, in ki straži dušo tvojo, ne bo vedel tega? In ne povrne li vsakemu po delu njegovem?
12 Da ni ne: «A go, iri mana woodin bay.» Manti biney neesiyaŋ Koyo go ga laakal? Ni fundo kurukwa mo, a mana bay no? A si bana boro kulu se nga goyo alhakku no?
13Jej med, sin moj, ker je dober, in čisto strd, sladko tvojemu grlu;
13 Ay izo, ma yu ŋwa, zama a ga boori. Yu fanta haro mo ga kaan ni meyo ra.
14spoznaj tudi, da je modrost dobra duši tvoji: če si jo dosegel, je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.
14 Yaadin cine no ni ma bay kaŋ laakal ga bara ni fundo se. Da ni n'a gar, suba hanno go no, Hay kulu si ni beeja kaa ni se mo.
15Ne preži, o brezbožnik, na pravičnega prebivališče, ne razdevaj počivališča njegovega!
15 Ya nin, boro laalo, Ma si gum ka lamba adilante nangora se, Ni ma si a fulanzamyaŋo do halaci mo.
16Kajti sedemkrat pade pravični, a zopet vstane, brezbožni pa se zvrnejo v nesrečo.
16 Zama adilante ga kaŋ sorro iyye, A ga ye ka tun koyne, Amma masiiba ga boro laalo zeeri.
17Ko pade sovražnik tvoj, ne veseli se, in ko se zgrudi, ne radúj se srce tvoje;
17 Ma si farhã da ni ibara kaŋ, Ni bina mo ma si maa kaani d'a kati.
18da ne zagleda GOSPOD in ne bo hudo v očeh njegovih ter ne obrne od njega v tebe jeze svoje.
18 Zama Rabbi ma si di, a ma dukur mo, A ma bare ka fay da nga bine tuna a boŋ.
19Ne srdi se zaradi hudodelnikov, ne zavidaj brezbožnim:
19 Ma si ni bina taabandi goy laalo teekoy sabbay se, Ma si canse boro laaley gaa mo.
20kajti prihodnosti ne bode hudemu, brezbožnih svetilnica ugasne.
20 Zama boro laalo sinda suba hanno, I ga boro laalo fitilla wi mo.
21Boj se GOSPODA, sin moj, in kralja, in z uporniki se ne druži:
21 Ay izo, ma humburu Rabbi, da bonkooni mo, Ma si hangasinay da ngey kaŋ ga bara-ne-bara-ne.
22kajti hipoma vstane njih nesreča, in kdo ve, kakšen bode konec njih let?
22 Zama i masiiba ga kaa korab! folloŋ. May no ga bay halaciyaŋ kaŋ ihinka kulu ga kande?
23Tudi to so izreki modrih: Ozirati se na osebo v sodbi ni dobro.
23 Sanni woone yaŋ mo laakalkooney wane yaŋ no. Baar'a-baar'a si boori ciiti do.
24Kdor pravi krivičniku: Pravičen si, klela ga bodo ljudstva, mrzeli narodi;
24 Boro kaŋ ne boro laalo se: «Nin wo adilante no,» Dumey g'a laali, kundey g'a fanta.
25tistim pa, ki ga karajo, bode prijaznost in pride jim blagoslov dobrega.
25 Amma ngey kaŋ ga deeni a gaa, Woodin ga boori. Albarka hanno mo ga zumbu i gaa.
26Ustne poljublja, kdor besede prave odgovarja.
26 Nga kaŋ ga tu da mate kaŋ ga saba ga hima baakasinay sunsumyaŋ da me-kuurey.
27Opravi zunaj delo svoje in pripravi si ga na polju, potem lahko zidaš hišo svojo.
27 Ma ni goyo soola taray, Ma soola ni boŋ se mo fari ra, Kokor banda mo ma ni windo cina.
28Ne bodi brez sile priča zoper bližnjega svojega, in zakaj bi varal z ustnami svojimi?
28 Ma si goro seeda ni gorokasino boŋ daliili kulu si, Ni ga ba ni ma fafagay te da ni meyo, wala?
29Ne govóri: Kakor mi je storil, tako mu storim, vsakemu povrnem po delu njegovem.
29 Ma si ne: «Kal ay ma te a se mate kaŋ cine a te ay se, Ay ga bora bana nga goyo boŋ.»
30Šel sem mimo polja lenega moža in mimo vinograda človeka brezumnega:
30 Ay na hawfuno fari fonda gana, Boro kaŋ sinda laakal reyzin* kalo no ay casu.
31pa glej, plevel ga je docela porastel, s koprivami je bilo pokrito površje njegovo in kamenena ograja njegova je bila podrta.
31 A go, a kulu goono ga daabu nda karji, A batama go ga daabu nda ganda karji, A tondi windo mo kaŋ.
32Tedaj sem gledal in v srcu preudarjal in, videč to, sem posnel nauk:
32 Saaya din ay guna, ay laakal mo hal a boori, Ay di, woodin n'ay gooji mo.
33Malo zaspati, malo zadremati, malo roke sklenivši ležati,v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec.
33 A cindi jirbi kayna jina, A cindi dusungu kayna, A cindi kambe koliyaŋ kayna hala ni ma jirbi,
34v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec.
34 Yaadin cine gaa no talkataray ga kaa ni gaa danga kosarayko, Ni jaŋa mo ga kaa danga wongaari.