1Mož, ki, večkrat posvarjen, postane trdovraten, se zdrobi nagloma, tako da mu ne bode zdravila.
1 Boro kaŋ gaa i ga kaseeti alwaati kulu, Day a ga nga hanga sandandi, Sikka si i g'a halaci fap! folloŋ! kaŋ sinda safari.
2Ko se množe pravični, veseli se ljudstvo, ko pa gospoduje brezbožnik, ljudstvo vzdihuje.
2 Waati kaŋ adilantey ga tonton, talkey ga farhã, Amma waati kaŋ boro laalo ga may, Talkey ga bine jisi.
3Kdor ljubi modrost, razveseljuje očeta svojega, kateri se pa druži z vlačugami, zapravlja blago.
3 Boro kaŋ ga ba laakal ga nga baaba bine kaanandi, Amma boro kaŋ ga hangasinay da waykuurey ga nga arzaka halaci.
4Kralj s pravo sodbo utrjuje deželo, oni pa, ki zahteva dari, jo razdeva.
4 Cimi ciiti do no bonkooni ga laabu tabbatandi, Amma me-daabu tako wo g'a bare ka gum no.
5Mož, ki se prilizuje prijatelju svojemu, razpenja mrežo nogam njegovim.
5 Boro kaŋ na me-kaanay te nga gorokasin se, Hirrimi no a goono ga hirri a ce taamey se.
6V pregrehi hudobneža je zadrga, pravični pa prepeva in je vesel.
6 Boro laalo taalo se saw go no, Amma adilante ga doon ka farhã.
7Pravični spoznava pravdo siromakov, brezbožni se ne zmeni, da bi jo spoznal.
7 Adilante ga laakal da talkey kalima, Day boro laalo sinda fahamay kaŋ g'a bay.
8Ljudje zasmehovalci zažigajo mesto, modri pa odvračajo jezo.
8 Dondayankoyey ga danji daŋ kwaara gaa, Amma laakalkooney ga futay kosaray.
9Če se modri prepira z neumnim, naj se jezi, naj se smeje, vendar ni nobenega miru.
9 Da laakalkooni gonda kakaw sanni nga nda boro kaŋ sinda laakal game ra, D'a te bine, wala d'a haaru, Kulu nda yaadin fulanzamay si no.
10Ljudje krvoželjni sovražijo brezmadežnega, pošteni pa skrbé za dušo njegovo.
10 Bine-biyey ga wangu cimikoy, Day adilante wo g'a baafuna ceeci.
11Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga zadržuje in miri.
11 Saamo ga nga bina kulu ci, Amma laakalkooni wo g'a naan ka gaay.
12Ako vladar rad posluša lažnivosti besede, bodo vsi služabniki njegovi brezbožni.
12 Da mayraykoy na hanga jeeri tangari maayaŋ se, A ganakoy kulu mo ga ciya boro laalo yaŋ.
13Ubožec in oderuh se srečujeta; obeh oči razsvetljuje GOSPOD.
13 Talka nda kankamko ga margu, Rabbi no g'i boro hinka kulu moy no kaari.
14Kralju, ki zvesto sodi siromake, bo prestol utrjen na veke.
14 Bonkooni kaŋ ga cimi ciiti te alfukaaru se, A karga ga sinji hala abada.
15Šiba in strah dajeta modrost, deček pa, sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.
15 Goobu nda kaseetiyaŋ ga laakal daŋ, Amma zanka kaŋ i muray ga haawi candi ka kande nga nya se.
16Ko se množe brezbožni, množi se greh, pravični pa bodo videli njih padec.
16 Waati kaŋ boro laaley ga tonton, Asariya taamuyaŋ mo ga tonton, Amma adilantey g'i kaŋyaŋo gomdo.
17Strahúj sina svojega, in pripravi ti pokoj in veselje duši tvoji.
17 Ma ni izo gooji, nga mo ga ni fundo no fulanzamay. Oho, a ga farhã daŋ ni bina ra.
18Ko ni razodetja, se ljudstvo razuzda; kdor pa se drži postave, o blagor mu!
18 Nangu kaŋ sinda Irikoy bangandi, Borey ga boŋ hinyaŋ kulu furu, Amma boro kaŋ ga asariya haggoy ya bine-kaani-koy no.
19Z golimi besedami se ne poboljša hlapec: umeje jih pač, a ne ravna se po njih.
19 Sanni si bannya kaseeti, Zama baa a faham, a si ta bo.
20Ali si videl moža, naglega v besedah svojih? Več je upanja za bedaka nego za njega.
20 Ni di boro kaŋ ga cahã sanni gaa? I ma bine daŋ saamo gaa, ka bisa bora din.
21Kdor mehkužno od mladega vzreja svojega hlapca, dočaka, da se bo naposled vedel kot sin.
21 Boro kaŋ na nga bannya biiri nda dakeyaŋ za a go zanka, A ga aniya ka ciya a se ize.
22Naglojezni napravlja prepire in togotni je greha poln.
22 Boro kaŋ doona ka te bine ga yanje tunandi. Futaykooni mo, a taaley ga baa.
23Napuh človeka poniža, kdor pa je ponižnega duha, doseže slavo.
23 Boro boŋbeera g'a kaynandi, Amma boŋ-baanay-koy ga du beeray.
24Kdor deli s tatom, sovraži dušo svojo; preklinjanje sliši, pa greha ne naznani.
24 Boro kaŋ ga hangasinay da zay, Nga bumbo fundo no a goono ga konna. Baa i n'a daŋ zeyaŋ, a si ne hay kulu.
25Kdor se človeka boji, si stavi zanko; kdor pa upa v GOSPODA, bode obvarovan.
25 D'i humburu boro, a ga kande hirrimi, Amma boro kaŋ ga nga deyaŋo daŋ Rabbi gaa ga goro baani.
26Mnogo jih išče obličje vladarjevo, ali od GOSPODA je vsakega pravica.Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.
26 Boro boobo ga gaakuri ceeci mayraykoy do, Amma cimi ciiti ya, Rabbi do no a ga fun.
27Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.
27 Toonyante ya fanta hari no adilantey se. Boro cimikoy mo, fanta hari no boro laaley se.