1Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih;
1 Laakal na nga fuwo cina, A na bonjare iyye jabu a se.
2zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila;
2 A na nga almaney wi, a na nga duvaŋo* hanse, A na nga taablo daaru mo.
3poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu:
3 A na nga koŋŋey donton, Kwaara tudey boŋ a goono ga jinde sambu ka ne:
4„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:
4 «Boro kulu kaŋ sinda carmay ma gana ka kaa ne.» Boro kaŋ jaŋ fahamay mo, a ga ne a se:
5„Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala!
5 «Kaa k'ay ŋwaaro ŋwa, Ka duvaŋo kaŋ ay hanse din haŋ.
6Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!“
6 Wa fay da carmay-jaŋay ka funa. Wa gana fahamay fonda ra.»
7Kdor poučuje zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika, pridobi si madež.
7 Boro kaŋ na dondako gooji, Haawi no a goono ga candi ka kande nga boŋ gaa. Boro kaŋ kaseeti boro laalo gaa mo ga wowi candi ka kande nga boŋ gaa.
8Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži; karaj modrega, in ljubil te bo.
8 Ma si kaseeti dondako gaa, a ma si konna nin. Ma kaseeti laakalkooni gaa, a ga ba nin.
9Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder, pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju.
9 Ma laakalkooni dondonandi, nga mo ga tonton da laakal. Ma adilante dondonandi, a ga tonton da bayray.
10Strah GOSPODOV je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.
10 Rabbi humburkumay ya laakal sintinay no, I ma Hananyankoyo bay, nga mo fahamay no.
11Kajti po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.
11 Zama ay do no ni jirbey ga te iboobo, Ni jiirey mo ga tonton.
12Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.
12 Da ni gonda laakal, ni boŋ se no ni gonda laakal. Da ni ga dondayaŋ te mo, ni hinne no g'a jare.
13Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je in ničesar ne ve.
13 Wayboro kaŋ sinda laakal, kosongu boobo no a ga te, Saamo no si hay kulu bay.
14In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah,
14 A ga goro nga windo me gaa kwaara ra. A go tudo boŋ da nga tita ka goro.
15da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih:
15 Zama a ma borey kaŋ ga bisa yaŋ ce, Borey kaŋ yaŋ ga ngey fondey di sap-sap.
16„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:
16 Boro kaŋ si caram ma gana noodin. Nga mo kaŋ sinda fahamay, waybora ma ne a se:
17„Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.“Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.
17 «Zaytaray harey ya yuyaŋ no, }waari mo kaŋ i ŋwa tugante ga kaan no.»
18Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.
18 Day a mana bay kaŋ buukoyaŋ go noodin, Waybora din yawey go Alaahara guusey ra mo.