¹Slavi, duša moja, GOSPODA! GOSPOD, Bog moj, velik si silno, lepoto in veličastvo si oblekel;

¹ Ya ay fundo, ma Rabbi sifa! Ya Rabbi ay Irikoyo, ni ya beeraykoy no gumo. Ni goono ga daabu nda beeray beeri, Da koytaray darza mo.

²ogrinjaš se s svetlobo kakor z obleko, nebesa razpenjaš kakor šator.

² Nin kaŋ goono ga ni boŋ daabu nda hananyaŋ sanda bankaaray cine, Ni goono ga beeney daaru sanda kosandi taafe cine.

³Kateri stavi v vodah tramovje hramov svojih, ki nareja oblake za voz svoj, ki hodi po vetrov perutih,

³ A na nga jidan bisey ganjey sinji harey ra, A na burey ciya nga torka, A ga dira haw fatayaŋ boŋ.

⁴ki dela vetrove za poslance svoje, za služabnike svoje ogenj plamteči.

⁴ A ga nga malaykey te haw faaruyaŋ. A ga nga goy-teerey mo te danji beele.

⁵Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase.

⁵ A na ndunnya tiksa sinji, Zama a ma si zinji hal abada abadin.

⁶Z valovjem si jo ogrnil kakor z odejo, čez gore so stale vode.

⁶ Ni n'a daabu nda teeku guusuyaŋ sanda taafe cine, Harey kay tondi kuukey boŋ.

⁷Na karanje tvoje so pobegnile, pred groma tvojega glasom so urno bežale –

⁷ Kaŋ i maa ni deeniyaŋo i zuru, Kaŋ i maa ni kaatiyaŋ jinda i te nyagas! da zuray.

⁸dvignile so se gore, pogreznile se doline – na mesto, katero si jim bil ustanovil.

⁸ Tondi kuukey tun, Goorey mo ye ganda ka koy hala nango kaŋ ni daŋ i se.

⁹Mejo si jim postavil, da je ne prestopijo, da se ne povrnejo pokrit zemljo.

⁹ Ni na hirri daŋ teeku harey se kaŋ ga naŋ i ma si daaru ka bisa, Zama i ma si ye ka kaa ka laabo daabu.

¹⁰Ti izpuščaš studence po dolinah, da tečejo med gorami;

¹⁰ A na hari-moy donton i ma koy gooro ra, I ga zuru tondi nda tondi game ra,

¹¹napajajo vse poljske živali, žejo svojo si gasé divji osli.

¹¹ I ga ganji ham kulu haŋandi, Ganji farkayey goono ga haŋ ka ngey jaw kaa.

¹²Poleg njih prebivajo ptice nebeške, glasijo se izmed vej.

¹² I jarga mo beene curey ga goro, I goono ga hẽ tuuri kambey boŋ.

¹³On namaka gore iz hramov svojih, s sadom del tvojih se siti zemlja.

¹³ Rabbi ga hari kaa nga jidan bisey kaŋ go beene ra ka gusam tondey boŋ. Ndunnya kungu nd'a goyey nafa.

¹⁴On daje, da raste trava živini in zelišče človeku v rabo, da si pripravi hrano iz zemlje,

¹⁴ A ga naŋ subu ma te almaney se, Da kobtoyaŋ mo kaŋ borey ga far, Zama a ma ŋwaari kaa taray, a ma fun laabo ra,

¹⁵in vino, ki razveseljuje srce človeku, in olje, ki svetel nareja obraz, in kruh, ki podpira srce človeku.

¹⁵ Da duvan* kaŋ ga naŋ boro bine ma kaan, Da ji kaŋ ga naŋ a moyduma ma nyaale, Da ŋwaari kaŋ ga boro bine gaabandi.

¹⁶Siti se drevje GOSPODOVO, cedre na Libanonu, ki jih je vsadil,

¹⁶ Rabbi tuuri-nyaŋey ga haŋ ka yeesi, Liban ra sedrey* nooya, kaŋ yaŋ a tilam,

¹⁷kjer gnezdijo ptički, tudi štorklja, ki ima hišo svojo na jelkah.

¹⁷ Nangey kaŋ curayzey ga ngey fitey te. Waaliya mo, sipres* tuurey no ga ti a kwaara.

¹⁸Gore visoke so divjim kozlom, pečine skalnim jazbecem prebivališče.

¹⁸ Tondi kuukey mo, tondi boŋ hinciney wane no, Tondey zullanta mo, tondi boŋ hansey tuguyaŋ do no.

¹⁹Naredil je mesec, da meri čase, in solnce, ki pozna zahod svoj.

¹⁹ A na hando daŋ alwaatey se, Wayna mo ga nga kaŋyaŋo do bay.

²⁰Temo narejaš, da je noč, tedaj so vse gozdne živali pokonci:

²⁰ Ni ga kubay te a ma ciya mo cin, Alwaati kaŋ cine ganji hamey kulu ga fun taray moso-moso.

²¹mladi levi rjovejo za plenom in zahtevajo od Boga mogočnega hrane svoje.

²¹ Muusu beeri izey goono ga korro ngey hamey banda, I goono ga ngey ŋwaaro ceeci Irikoy gaa.

²²Ko izhaja solnce, se poskrijejo in ležé v brlogih svojih.

²² Wayna fattanta ngey mo ga koy lamba, Ka kani ngey tuguyaŋ guusey ra.

²³Človek pa gre na delo svoje in po opravilu svojem do večera.

²³ Adam-ize mo ga fatta ka koy nga goyo da nga taabey do hala wiciri kambu.

²⁴Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!

²⁴ Ya Rabbi, man ni goyey baayaŋ misa! Laakal no ni n'i kulu te d'a. Ndunnya go toonante da ni takaharey.

²⁵Ondi morje, veliko in prostrano, v njem je laznine brez števila, živali velikih in malih.

²⁵ Yongo teeko nooya, kaŋ ga beeri, a ga tafay mo, Naŋ kaŋ baafuney kaŋ si kabu bara, Hari hamey, ikayney da ibeerey.

²⁶Tod hodijo ladje in leviatan, ki si ga ustvaril, naj se v njem igra.

²⁶ Noodin no hiyey ga dira, Noodin mo no Lebiyatan* go, Nga kaŋ ni taka zama a ma fooru haro ra.

²⁷Vse to čaka tebe, da jim daš njih živeža o svojem času.

²⁷ Woodin yaŋ kulu goono ga ni hangan, Ni m'i no ngey ŋwaarey i alwaatey ra.

²⁸Kadar jim daješ, pobirajo, odpreš jim roko svojo, in sitijo se z dobrotami.

²⁸ I ga haŋ kaŋ ni g'i no margu-margu, Ni ga ni kambe fiti, ngey mo ga kungu nda gomni.

²⁹Kadar jim skriješ obličje svoje, se prestrašijo; vzameš jim sapo, in ginejo ter se povračajo v prah svoj.

²⁹ Ni ga ni moyduma tugu, i boŋ ga haw. Ni ga i biyey kaa, I ga bu ka ye ka te ngey laabu zeena koyne.

³⁰Pošiljaš sapo svojo in jih spet ustvarjaš, in tako obličje obnavljaš zemlji.

³⁰ Ni ga ni Biya donton, ngey mo ga taka, Ni ga laabo alhaalo tajandi.

³¹Slava GOSPODOVA traja naj vekomaj! Veseli se naj GOSPOD v delih svojih!

³¹ Rabbi darza ma goro hal abada. Rabbi ma farhã nga goyey ra.

³²Ko pogleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gorá, se kadé.

³² A ga ndunnya guna, nga mo ma zinji, D'a na tondi kuukey ham, kala i ma dullu kaa.

³³Pel bom GOSPODU vse svoje žive dni, psalme prepeval Bogu svojemu, dokler bodem živ.

³³ Ay ga baytu Rabbi se ay fundo me-a-me, Ay g'ay Irikoyo sifa ay goonoyaŋ kulu ra.

³⁴O da bi mu bilo prijetno premišljevanje moje! Jaz se hočem radovati v GOSPODU.Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!

³⁴ Ay fonguyaŋey ma ciya haŋ kaŋ ga kaan a se, Ay mo, ay ga farhã Rabbi ra.

³⁵Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!

³⁵ Zunubi teekoy ma ban ndunnya ra. Laalakoyey mo ma si ye ka bara. Ya ay fundo, ma Rabbi sifa! Alleluya!