1Hvalite GOSPODA, razglašujte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova!
1 Wa saabu Rabbi se, w'a maa ce. W'a goyey bayrandi dumey game ra.
2Pojte mu, psalme mu prepevajte, razgovarjajte se o vseh čudovitih delih njegovih!
2 Wa baytu te a se, wa sifayaŋ baytu te a se, Wa soobay k'a dambara goyey kulu dede.
3Hvalite se v svetem imenu njegovem; veseli se naj srce njih, ki iščejo GOSPODA.
3 Wa fooma nd'a maa hanna. Rabbi ceecikoy biney ma kaan.
4Iščite GOSPODA in moči njegove, iščite vedno njegovega obličja.
4 Wa Rabbi nda nga hino ceeci, w'a ceeci duumi,
5Spominjajte se čudes njegovih, ki jih je storil, čudovitih del njegovih in razsodkov ust njegovih.
5 Ya araŋ, a tamo Ibrahim banda, Ya araŋ Yakuba izey, a wane suubanantey, Wa fongu nd'a dambara goyey kaŋ a te, D'a alaamey, d'a meyo ciiti sanney mo.
6O seme Abrahama, njegovega hlapca, sinovi Jakobovi, izvoljenci njegovi!
7 Nga no ga ti Rabbi iri Irikoyo, A ciitey go ndunnya kulu ra.
7On, GOSPOD, je Bog naš, po vsej zemlji se vršé sodbe njegove.
8 A fongu nga alkawlo gaa hal abada, Sanno din kaŋ a lordi zamana zambar se.
8Spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, ki jo je zapovedal do tisoč rodov,
9 Alkawlo kaŋ a sambu Ibrahim se, Da zeyaŋo kaŋ a ze d'a Isaka se,
9zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom, in prisege svoje Izaku.
10 A n'a tabbatandi Yakuba se a ma ciya hin sanni, Sanda Israyla se nooya a ma ciya alkawli kaŋ ga duumi,
10In jo je dal Jakobu v postavo, Izraelu v večno zavezo,
11 A goono ga ne: «Ni se no ay ga Kanaana laabo no, Ni baa tubo no.»
11govoreč: Tebi hočem dati deželo Kanaansko kot vam odmerjeno dedno posest.
12 Waato kaŋ i go boro ciraariyaŋ, Oho, ikayna fooyaŋ no, yawyaŋ mo no laabo ra,
12Ko jih je bilo po številu malo, prav malo, pa so še kot tujci bivali v njej,
13 I di ka bar-bare kunda ka koy kunda, Koytaray fo ka koy jama fo do koyne.
13in so hodili od naroda do naroda, iz enega kraljestva k drugemu ljudstvu,
14 A mana naŋ boro fo kulu m'i kankam. A deeni bonkooniyaŋ gaa i sabbay se.
14ni dovolil zatirati jih nikomur in kralje je strahoval zavoljo njih:
15 A ne: «Araŋ ma s'ay wane suubanantey ham, Wa si hasaraw te ay annabey se mo.»
15Ne doteknite se maziljencev mojih in ne storite žalega prorokom mojim!
16 A na haray candi ka kande laabo gaa, A na ŋwaari kaŋ gaa i ga de kulu ceeri.
16Tu je poklical lakoto nad deželo in strl ljudem vso podporo kruha.
17 A na boro fo donton i jine, Kaŋ ga ti Yusufu, bora kaŋ i neera a ma ciya tam.
17Poslal je pred njimi moža, ki je bil v sužnost prodan, Jožefa.
18 I n'a cey maray da baka*, i n'a daŋ guuru-bi ra.
18Noge njegove so vklenili v spone, železo ga je stiskalo do duše,
19 Hala waati kaŋ a sanno to, Rabbi sanno n'a neesi mo.
19do časa, ko se je uresničila beseda njegova: govor GOSPODOV ga je bil prečistil.
20 Bonkoono donton ka ne i m'a feeri. Sanda dumey dabarikwa nooya, a n'a kaa ka taŋ.
20Poslal je kralj in velel ga razvezati, poglavar ljudstev, in ga je oprostil.
21 A n'a daŋ a ma ciya nga windo jine boro, Kaŋ g'a mayray harey kulu dabari.
21Postavil ga je za gospoda družini svoji in za poglavarja vsej svoji posesti,
22 Zama a ma bonkoono mayraykoyey haw mate kaŋ nga ga ba, A m'a arkusey dondonandi laakal muraadu.
22da bi zvezaval kneze njegove po volji svoji in učil modrosti njegove starejšine.
23 Israyla mo koy Misira ra, Yakuba binde na yawtaray te Ham laabo ra.
23Nato je prišel Izrael v Egipt in Jakob je tujčeval v deželi Hamovi.
24 Rabbi naŋ nga borey ma baa gumo, A naŋ i ma bisa ngey yanjekaarey gaabi.
24Tam je storil Bog ljudstvo svoje silno rodovitno in ga je naredil močnejše od tlačiteljev njegovih.
25 Rabbi na Misirancey biney bare i ma konna nga borey, I ma hiila te nga tamey se.
25Izpremenil je njih srce, da so sovražili ljudstvo njegovo, da so zvijačne naklepe snovali zoper hlapce njegove.
26 Amma a na nga tamo Musa donton, Da Haruna mo kaŋ a suuban.
26Poslal je Mojzesa, hlapca svojega, Arona, ki ga je bil izvolil.
27 I n'a alaamey cabe Misirancey game ra, A dambara goyey mo Ham laabo ra.
27Delala sta pred njimi besede znamenj njegovih in čudeže v deželi Hamovi.
28 A na kubay samba; a naŋ nango ma ciya kubay, A borey mana ture a sanno gaa bo.
28Poslal je temé in omračil je deželo, in nista se upirala besedi njegovi.
29 A n'i harey ciya kuri, a n'i hari hamey halaci.
29Izpremenil je v kri njih vode in pokončal je njih ribe.
30 I laabo te balancaw marga zugulayaŋ, Hala baa a bonkooney fu lokotey ra.
30Obilo je rodila njih dežela žab, mrgolelo jih je po kraljevih sobanah.
31 A salaŋ, kala hamni bi marga zugulayaŋ go, i kaa, Ganiyaŋ mo go kal i laabo hirrey kulu gaa.
31Rekel je, in prišle so pasje muhe, komarji na vso njih pokrajino.
32 A n'i kar da gari, sanda hari himandi, Da danji kaŋ ga di mo i laabo ra.
32Dal jim je za dež točo, ogenj plamteč spustil na njih kraj,
33 A n'i reyzin* nyaŋey da jeejay* nyaŋey kar ka zeeri, A n'i hirrey boŋ tuurey ceeri-ceeri.
33in pobil je njih trte in smokve in polomil drevje njih pokrajine.
34 A salaŋ, kal a go, do kaa, Da sar-ganda mo kaŋ sinda me,
34Rekel je, in prišle so kobilice in hrošči, in to brez števila,
35 I n'i laabo ra kobtey kulu ŋwa, I n'i laabo nafa kulu mo ŋwa.
35in so požrli vso travo v njih deželi in požrli njih poljski sad.
36 Rabbi n'i laabo ra hay-jiney kulu kar mo, Kaŋ ga ti i kulu gaabi sintina.
36Slednjič je udaril vse prvorojeno v njih deželi, prvino vse njih moči.
37 Gaa no a na Israyla kaa taray, I gonda wura nda nzarfu ngey banda. Londibuuno si no i kunda ra mo, baa afolloŋ.
37Tedaj jih je izpeljal s srebrom in zlatom, in ni ga bilo, ki bi bil pešal med njih rodovi.
38 Misira farhã waato kaŋ i tun, Zama i humburkumay n'i di.
38Veselili so se Egipčani, ko so šli ti, ker strah pred njimi jih je bil obšel.
39 Rabbi na beene hirriyaŋ daaru ka te daabiri, Danji mo, zama a ma hananyaŋ no cin haray.
39Razgrnil je oblak, da jih zaslanja, in ogenj, da razsvetljuje noč.
40 I binde, kaŋ i ŋwaaray, a kande i se darfanda, A na i kungandi nda beene ŋwaari mo.
40Prosili so, in poslal jim je prepelic in s kruhom nebeškim jih je sitil.
41 A na tondi daari kortu, kala hari bagu ka fatta, A soobay ka te hari zuru mo laabu koga ra sanda isa ra cine.
41Odprl je skalo, in pritekle so vode, tekle so po pušči kakor reka.
42 Zama a fongu nga sanni hanna gaa wo kaŋ a ci nga tamo Ibrahim se.
42Ker se je spominjal besede svetosti svoje in Abrahama, hlapca svojega.
43 A na nga borey kaa taray da farhã, A wane suubanantey mo da farhã kuuwayaŋ.
43Zato je izpeljal ljustvo svoje z veseljem, s petjem izvoljence svoje,
44 A na dumi cindey laabey no i se, Hal i na dumey din taabi albarka ta.
44in dal jim je dežele poganov in pridelke ljudstev v last,da se naj držé postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja!
45 Zama i m'a hin sanney haggoy, i m'a asariyey gaay mo. Alleluya!
45da se naj držé postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja!