1{Pesem stopinj.} Spominjaj se, o GOSPOD, Davidu vsega truda njegovega!
1 Zijiyaŋ dooni no. Ya Rabbi, ma fongu Dawda gaa a kankamey kulu sabbay se.
2Kako je prisegel GOSPODU, obljubil Mogočnemu Jakobovemu:
2 Zeyaŋo kaŋ a te Rabbi se, Da sarto kaŋ a sambu Yakuba wane Hinkoyo se, ka ne:
3Ne pojdem v hiše svoje šator, ne stopim na posteljo ležišča svojega,
3 «Daahir, ay si furo ay windo ra, Ay si kaaru mo ay daarijo boŋ,
4spanja ne dam očem svojim, dremanja trepalnicam svojim,
4 Ay s'ay moy no jirbi, ay si dusungu mo,
5dokler ne najdem mesta za GOSPODA, bivališča za Mogočnega Jakobovega!
5 Kala day d'ay du Rabbi se nangu jina, Kaŋ ga ti Yakuba wane Hinkoyo se nangoray.»
6Glej, skrinja zaveze je bila, kakor smo slišali, v Efrati, našli smo jo na poljanah Jaarskih.
6 A go, iri maa a baaru Efrata ra, Iri n'a gar Yaar farey ra.
7Pojdimo v šatore njegove, priklanjajmo se pred nog njegovih podnožjem!
7 Iri ma furo a nangora ra, Iri ma sududuyaŋ te a ce taamey furkanga do.
8Vstani, GOSPOD, stopi v počivališče svoje, ti in skrinja moči tvoje!
8 Ya Rabbi, ma tun ka koy ni fulanzamyaŋ nango do, Nin da ni hino sundurko.
9Duhovniki tvoji naj se oblečejo s pravičnostjo in sveti tvoji naj pojó veselo.
9 Ni alfagey ma daabu nda adilitaray, Ni wane hanantey mo ma doon farhã sabbay se.
10Zavoljo Davida, hlapca svojega, ne zavrni maziljenca svojega obličja!
10 Ma si ni moyduma bare ka kaa ni wane suubananta gaa ni tamo Dawda sabbay se.
11Prisegel je GOSPOD Davidu resnico, od katere ne bo odstopil: „Od sadú telesa tvojega posadim na prestol tvoj.
11 Rabbi ze Dawda se da cimi, A si bare ka fay d'a mo. A ne: «Ni ize gundey ra no ay ga afo dake ni karga boŋ.
12Ako se bodo držali zaveze moje sinovi tvoji in pričevanj mojih, katerih jih bom učil, bodo tudi njih sinovi vekomaj sedeli na prestolu mojem.“
12 Da ni izey n'ay sappa d'ay seeda kaŋ ay g'i dondonandi nd'a haggoy, Kal i banda mo ma goro ni karga boŋ hal abada.»
13Zakaj GOSPOD je izvolil Sion, želel si ga je za prebivališče svoje:
13 Zama Rabbi na Sihiyona suuban, A yalla-yalla nd'a ma ciya nga se nangoray.
14To je počivališče moje vekomaj, tu bom prebival, ker njega sem si želel.
14 A ne: «Woone ya ay fulanzamyaŋ do no hal abada. Noodin no ay ga goro, zama ay yalla-yalla nd'a.»
15Hrano njegovo bom bogato blagoslovil, potrebne njegove nasitim s kruhom;
15 Ay g'a ŋwaaro albarkandi nda yulwa, Ay g'a laamikoyey kungandi nda ŋwaari.
16in duhovnike njegove oblečem z zveličanjem, in sveti njegovi bodo veselo peli.
16 A alfagey mo, ay g'i daabu nda faaba, A wane hanantey mo ga doon farhã sabbay se.
17Storim, da tam požene rog Davidu, kjer sem pripravil svetilo maziljencu svojemu.Sovražnike njegove ogrnem s sramoto, nad njim pa bo cvetel venec njegov.
17 Noodin no ay ga naŋ Dawda hillo ma zay, Ay jin ka fitilla soola ay suubananta se.
18Sovražnike njegove ogrnem s sramoto, nad njim pa bo cvetel venec njegov.
18 Ay g'a ibarey daabu nda haawi, Amma a koytaray fuula ga nyaale ay suubananta boŋ.