1{Molitev Mojzesa, moža Božjega.} O Gospod, ti si nam bil prebivališče od roda do roda.
1 Irikoy bora Musa adduwa fo no. Ya ay Koyo, nin no ga ti iri nangora za zamaney kulu ra.
2Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.
2 Za i mana tondi kuukey fattandi, Za ni mana laabo da ndunnya taka, Za doŋ-doŋ kaŋ sinda me ka koy hal abada abadin, Nin no ga ti Irikoy.
3Pripraviš človeka, da razpade v prah, in veliš: Povrnite se, otroci človeški!
3 Ni ga boro bare k'a ciya kusa. Ni ga ne mo: «Ya Adam-izey, wa ye ka ye.»
4Zakaj tisoč let je v tvojih očeh kakor včerajšnji dan, ko je minil, in kakor čas ponočne straže.
4 Zama jiiri zambar fo ga hima ni se sanda bi kaŋ bisa, Danga cin ra batuyaŋ alwaati folloŋ.
5Kakor s povodnijo jih pokončavaš, kot spanje so; zjutraj so kakor trava, ki vnovič poganja.
5 Ni g'i hibandi danga hari-yaa* no, i ga jirbi, Susubay mo i ga hima subu kaŋ go ga fun:
6Zjutraj cvete in poganja, zvečer jo pokose in usahne.
6 Susubay a ga zaada, a ga beeri, Wiciri kambu mo i g'a wi, a ga koogu.
7Kajti ginemo od jeze tvoje in vsled srda tvojega smo preplašeni.
7 Zama ni futa ra no ni na iri ŋwa, Ni futay korna ra mo, ni n'iri laakal tunandi.
8Pred oči svoje si postavil krivice naše, skrivnosti naše v luč obličja svojega.
8 Ni n'iri laala daŋ ni jine, Iri zunubi tugantey mo, Ni n'i daŋ ni moyduma kaaro ra.
9Kajti vsi dnevi naši minevajo v srdu tvojem, leta nam prelete kot misel.
9 Zama iri jirbey kulu bisa ni futa ra, Iri na iri jiirey ban sanda ciinay jinde cine.
10Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo.
10 Iri fundey jirbey kulu, jiiri wayye no. Da boro gaaham gonda gaabi no, a ga to jiiri wahakku, I fooma ya taabi nda bine saray day no. Zama a ga bisa da waasi, iri ga tun ka deesi mo.
11A kdo spoznava jeze tvoje moč in tvoj srd, boječ se te, kakor se spodobi?
11 May no ga faham da ni futa hina? Ni futay korna da ni humburando ga saba nda care.
12Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.
12 M'iri dondonandi iri m'iri jirbey kabu, Kaŋ ga naŋ iri ma du bine kaŋ gonda laakal.
13Vrni se, GOSPOD! doklej –? in žal ti bodi za hlapce svoje!
13 Ya Rabbi, kala waatifo no ni ga ye ka kaa? Ma bakar mo ni tamey se.
14Nasiti nas že ob jutranjem svitu z milostjo svojo, da veselo pojemo in se radujemo vse svoje dni.
14 M'iri kungandi susubay da ni baakasinay suujo, Zama iri ma doon farhã sabbay se, Iri ma te bine kaani mo iri jirbey kulu ra.
15Razveseli nas po številu dni, v katerih si nas ponižaval, in let, v katerih smo izkušali hudo.
15 M'iri biney kaanandi jirbey kaŋ ni na iri taabandi baayaŋo me, Da jiirey kaŋ ra iri di laala mo hina me.
16Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje in veličastvo tvoje nad njih otroki!Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!
16 Ma naŋ ni goyo ma bangay ni tamey se, Ni darza mo i izey se.
17Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!
17 Rabbi, iri Irikoyo booriyaŋo ma goro iri boŋ. M'iri kambe goyey tabbatandi iri se. Oho, iri kambe goyey, m'i tabbatandi.