1Pridite, veselo pevajmo GOSPODU, ukajmo skali zveličanja svojega!
1 Wa kaa, iri ma farhã baytu te Rabbi se, Iri ma cilili iri faaba tondo se.
2Pojdimo pred obličje njegovo s hvalo, psalme pojoč mu ukajmo.
2 Iri ma kaa a jine da saabuyaŋ, Iri ma farhã kuuwa te a se da baytuyaŋ.
3Zakaj velik Bog mogočni je GOSPOD in velik kralj nad vse bogove.
3 Zama Rabbi ya Irikoy beeri no, Bonkooni bambata no de-koyey kulu boŋ.
4V roki njegovi so podstave zemlje in v njegovi oblasti višine gorá.
4 A kambe ra no ndunnya guusuyaŋey go, Tondi kuukey yolley mo, a wane yaŋ no.
5Njegovo je morje, on ga je naredil, in suho zemljo so ustvarile roke njegove.
5 Teeko ya a wane no, nga mo no k'a te, A kambey mo no ka laabu koga te.
6Pridite, priklonimo se in padimo na tla, pripognimo kolena pred GOSPODOM, ki nas je ustvaril!
6 Wa kaa, iri ma sududu, iri ma gungum, Iri ma sombu Rabbi iri Takakwa jine
7Zakaj on je Bog naš, mi pa ljudstvo paše njegove in čreda vodbe njegove. Danes če slišite glas njegov,
7 zama nga ya iri Irikoyo no, Iri mo a kuray nangey boroyaŋ no, A kambe feejiyaŋ mo no. Hunkuna, d'araŋ maa a jinda,
8nikar ne zakrknite srca svojega kakor v prepiru [Hebr. v Meribi.], kakor ob dnevi izkušnjave [Hebr. Masa.] v puščavi,
8 Wa s'araŋ biney sandandi, sanda Meriba ra wano cine, Sanda Massa zaaro cine saajo ra,
9ko so me izkušali očetje vaši; izkušnjo so mi napravili, dasi so videli dela moja.
9 Naŋ kaŋ araŋ kaayey n'ay gosi k'ay si. I di ay goyo,
10Štirideset let sem imel težave s tistim rodom in sem rekel: Ljudstvo je srca tavajočega. A oni niso spoznali potov mojih.Zatorej sem prisegel v jezi svoji: Nikakor ne pridejo v pokoj moj!
10 Jiiri waytaaci no ay na zamana din izey fanta. Ay ne: «Jama no kaŋ go ga daray ngey biney ra, I man'ay fondey bay mo.
11Zatorej sem prisegel v jezi svoji: Nikakor ne pridejo v pokoj moj!
11 Woodin se no ay ze ay futa ra ka ne: ‹Daahir i si furo ay fulanzamyaŋo ra.› »