1{Načelniku godbe; kakor ‚Košuta jutranje zarje‘. Psalm Davidov.} Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil? Daleč si od rešitve moje, od stoka mojega besed.
1För sångmästaren, efter »Morgonrodnadens hind»; en psalm av David.
2O Bog moj, kličem po dnevi, a ne odgovarjaš, tudi po noči, in ni mi pokoja.
2Min Gud, min Gud, varför har du övergivit mig? Jag brister ut och klagar, men min frälsning är fjärran.
3Ti si vendar svet, ki stoluješ nad slavospevi Izraela.
3Men Gud, jag ropar om dagen, men du svarar icke, så ock om natten, men jag får ingen ro.
4V tebe so upali očetje naši, upali so, in osvobodil si jih.
4Och dock är du den Helige, den som tronar på Israels lovsånger.
5K tebi so vpili, in oteti so bili, v tebe so upali, in niso bili osramočeni.
5På dig förtröstade våra fäder; de förtröstade, och du räddade dem.
6Jaz pa sem črv in ne mož, poroga ljudem in zaničevan od ljudstva.
6Till dig ropade de och blevo hulpna; på dig förtröstade de och kommo icke på skam.
7Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, režé se in z glavo majó:
7Men jag är en mask, och icke en människa, till smälek bland män, föraktad av folket.
8Zanašal se je na GOSPODA! Ta naj ga reši, otme ga naj, ker ima veselje nad njim!
8Alla som se mig bespotta mig; de spärra upp munnen, de skaka huvudet:
9Saj ti si, ki si me potegnil iz materinega telesa, vdahnil si mi upanje pri prsih matere moje.
9»Befall dig åt HERREN! Han befrie honom, han rädde honom, ty han har ju behag till honom.»
10Nate sem oprt od rojstva, od telesa matere moje si Bog moj mogočni ti.
10Ja, det var du som hämtade mig ut ur moderlivet och lät mig vila trygg vid min moders bröst.
11Ne bivaj daleč od mene, ker je blizu stiska, ker ni pomočnika.
11På dig är jag kastad allt ifrån modersskötet; du är min Gud allt ifrån min moders liv.
12Obsuli so me junci mnogi, krepki junci basánski so me obstopili.
12Var icke långt ifrån mig, ty nöd är nära, och det finnes ingen hjälpare.
13Žrelo svoje odpirajo zoper mene kakor lev zgrabljiv in rjoveč.
13Tjurar i mängd omgiva mig, Basans oxar omringa mig.
14Kakor voda se razlivam in vse kosti moje se razklepajo; srce moje je podobno vosku, taja se v osrčju mojem.
14Såsom glupande och rytande lejon spärrar man upp gapet mot mig.
15Moč moja je usehnila, da je kakor čepinja, in jezik moj se prijemlje nébesa mojega, in v prah smrti si me položil.
15Jag är lik vatten som utgjutes, alla mina leder hava skilts åt; mitt hjärta är såsom vax, det smälter i mitt liv.
16Kajti obdali so me psi, hudobnikov krdelo me je obkrožilo, prebodli so moje roke in noge moje.
16Min kraft är förtorkad och lik en lerskärva, min tunga låder vid min gom, och du lägger mig i dödens stoft.
17Seštel bi lahko vse svoje kosti; oni pa gledajo, všečno se ozirajo v me.
17Ty hundar omgiva mig; de ondas hop har kringränt mig, mina händer och fötter hava de genomborrat.
18Oblačila moja delé med seboj in za suknjo mojo mečejo kocko.
18Jag kan räkna alla mina ben; de skåda därpå, de se med lust på mig.
19Ti pa, GOSPOD, ne bivaj daleč, moč moja, hiti mi na pomoč!
19De dela mina kläder mellan sig och kasta lott om min klädnad.
20Otmi meču dušo mojo, iz moči psa edino mojo.
20Men du, HERRE, var icke fjärran; du min starkhet, skynda till min hjälp.
21Reši me iz žrela levovega! Da, izpred rogovja divjih bivolov si me uslišal.
21Rädda min själ från svärdet, mitt liv ur hundarnas våld.
22Oznanjati hočem ime tvoje bratom svojim, sredi zbora te bom hvalil:
22Fräls mig från lejonets gap. Ja, du bönhör mig och räddar mig undan vildoxarnas horn.
23Vi, ki se bojite GOSPODA, hvalite ga; vse seme Jakobovo, slavite ga, in boj se ga vse seme Izraelovo!
23Då skall jag förkunna ditt namn för mina bröder, mitt i församlingen skall jag prisa dig:
24Ker ni zaničeval in ni mrzel trpljenja trpinovega, tudi ni skril obličja svojega pred njim; temuč ko je vpil do njega, ga je uslišal.
24I som frukten HERREN, loven honom; ären honom, alla Jakobs barn, och bäven för honom, alla Israels barn.
25Od tebe izvira hvalospev moj v zboru velikem; obljube svoje bom opravljal vpričo njih, ki se ga boje.
25Ty han föraktade icke den betrycktes elände och höll det icke för en styggelse; han fördolde icke sitt ansikte för honom, och när han ropade, lyssnade han till honom.
26Jedli bodo krotki in se nasitili, hvalili bodo GOSPODA, kateri ga iščejo; živi naj srce vaše vekomaj!
26Genom dig skall min lovsång ljuda i den stora församlingen; mina löften får jag infria inför dem som frukta honom.
27Spomnijo se in izpreobrnejo se h GOSPODU vsi kraji zemlje, in klanjale se bodo pred teboj vse družine poganskih narodov.
27De ödmjuka skola äta och bliva mätta, de som söka HERREN skola få lova honom; ja, edra hjärtan skola leva evinnerligen.
28Kajti GOSPODOVO je kraljestvo in on vlada nad narodi.
28Alla jordens ändar skola betänka det och omvända sig till HERREN. Hedningarnas alla släkter skola tillbedja inför dig.
29Jedli bodo in priklanjali se vsi zemlje bogatini; pred njim bodo padali vsi, ki gredo v prah in ki ne morejo ohraniti duše svoje v življenju.
29Ty riket är HERRENS, och han råder över hedningarna.
30Potomstvo mu bo služilo; pripovedovali bodo o Gospodu prihodnjemu rodu.Pridejo in oznanjali bodo pravičnost njegovo ljudstvu, ki se porodi, da je to izvršil.
30Ja, alla mäktiga på jorden skola äta och tillbedja; inför honom skola knäböja alla de som måste fara ned i graven, de som icke kunna behålla sin själv vid liv.
31Pridejo in oznanjali bodo pravičnost njegovo ljudstvu, ki se porodi, da je to izvršil.
31Kommande ättled skola tjäna honom; man skall förtälja om Herren för ett annat släkte.
32Man skall träda upp och förkunna hans rättfärdighet, ja, bland folk som skola födas att han har gjort det.