1{Psalm Davidov; pesem pri posvečevanju hiše njegove.} Poveličeval te bom, GOSPOD, ker si me povzdignil in nisi dal sovražnikom mojim radovati se nad mano.
1En psalm, en sång av David, vid templets invigning.
2GOSPOD, Bog moj, ko sem vpil k tebi, si me ozdravil.
2Jag vill upphöja dig, HERRE, ty du har dragit mig ur djupet, du har icke låtit mina fiender glädja sig över mig.
3GOSPOD, izpeljal si iz kraja mrtvih dušo mojo, ohranil me živega izmed njih, ki padajo v jamo.
3HERRE, min Gud, jag ropade till dig, och du helade mig.
4Pojte psalme GOSPODU, svetniki njegovi, in slavite spomin svetosti njegove.
4HERRE, du förde min själ upp ur dödsriket, du tog mig levande ut från dem som foro ned i graven.
5Kajti jeza njegova je le za trenotek, dobrota njegova pa za ves vek; jok se pač zvečer naseli, a zjutraj so spevi veseli.
5Lovsjungen HERREN, I hans fromme, och prisen hans heliga namn.
6Jaz pa sem govoril v sreči svoji: Ne omahnem vekomaj.
6Ty ett ögonblick varar hans vrede, men hela livet hans nåd; om aftonen gästar gråt, men om morgonen kommer jubel.
7GOSPOD, po blagovoljnosti svoji si storil, da je trdno stala gora moja; ko si pa skril obličje svoje, sem bil izbegan.
7Jag sade, när det gick mig väl: »Jag skall aldrig vackla.»
8K tebi sem klical, GOSPOD, in GOSPODA sem milo prosil:
8HERRE, i din nåd hade du gjort mitt berg starkt; men du fördolde ditt ansikte, då förskräcktes jag.
9Kaj pridobiš v moji krvi, ko pojdem doli v jamo? ali te bo prah slavil? bode li oznanjal resnico tvojo?
9Till dig, HERRE, ropade jag, och till Herren bad jag:
10Čuj, o GOSPOD, in usmili se me, GOSPOD, bodi mi pomočnik!
10»Vad vinning har du av mitt blod, eller därav att jag far ned i graven? Kan stoftet tacka dig, kan det förkunna din trofasthet?
11Izpreobrnil si mi jok moj v ples, razpasal si raševnik moj in opasal me z radostjo,da ti prepeva slava moja in ne umolkne. GOSPOD, Bog moj, hvalil te bom vekomaj.
11Hör, o HERRE, och var mig nådig; HERRE, var min hjälpare.»
12da ti prepeva slava moja in ne umolkne. GOSPOD, Bog moj, hvalil te bom vekomaj.
12Då förvandlade du min klagan i fröjdesprång; du klädde av mig sorgens dräkt och omgjordade mig med glädje.
13Därför skall min ära lovsjunga dig, utan att tystna; HERRE, min Gud, jag vill tacka dig evinnerligen.