¹Tisto uro pristopijo učenci k Jezusu, govoreč: Kdo je vendar največji v nebeškem kraljestvu?

¹Hinto'u toe, tumai-ra ana'guru Yesus mpomohui' -i, ra'uli': "Pue', ane jadi' Magau' -poko mpai', hema to meliu kabohe tuwu' -na hi rala Kamagaua' -nu?"

²In pokliče otroka in ga postavi sredi mednje,

²Yesus mpokio' hadua ana' to kedi', napopokore hi laintongo' -ra,

³in reče: Resnično vam pravim, če se ne izpreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.

³pai' na'uli' -raka: "Mpu'u ku'uli' -kokoi: ane uma nibalii' kehi-ni pai' jadi' hewa ana' to kedi' toii, uma-koi mpai' jadi' ntodea Alata'ala.

⁴Kdor se torej poniža kakor ta otrok, ta je največji v nebeškem kraljestvu.

⁴Hema to mpakadingki' nono-na pai' jadi' hewa ana' to kedi' tohe'ii, hi'a-mi to bohe mpu'u tuwu' -na ngkai hawe'ea ntodea Alata'ala.

⁵In kdorkoli sprejme enega takšnega otroka v moje ime, sprejme mene.

⁵Hema to mpotarima hadua ana' to kedi' hewa ana' toii sabana petuku' -na hi Aku', batua-na Aku' -mi to natarima.

⁶Kdor pa pohujša enega teh malih, ki verujejo v mene, bi mu bilo bolje, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in bi ga potopili v globočino morja.

⁶"Aga hema to mpopanawu' hadua ana' to kedi' alaa-na uma-ipi mepangala' hi Aku', bohe mpu'u pehuku' Alata'ala hi tauna tetui. Agina lau-pi hameha' watu po'ahaa' to bohe ratoe hi wuroko' -na pai' -i ratene' hi rala tahi'.

⁷Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanja sicer morajo priti, toda gorje tistemu človeku, po katerem pride pohujšanje!

⁷Silaka tauna hi dunia' toi, apa' wori' to mpopanawu' -ra. Bate ria mpu'u-di to mepanawu' -e, aga silaka-ra tauna to mepanawu' toera.

⁸Če te pa pohušuje roka tvoja ali noga tvoja, odsekaj jo in vrzi od sebe; bolje ti je hromemu ali brez roke priti v življenje, nego dve roki in dve nogi imeti in vrženemu biti v večni ogenj.

⁸"Ane rapa' -na pale-ta hamali ba witi' -ta hamali to mpakeni-ta mojeko', pua' lau-mi pai' petadi. Agina hamali-damo pale-ta ba witi' -ta, asala mporata-ta katuwua' to lompe' dohe Alata'ala. Agina lau-pi toe, ngkai palea ntimalia pai' witia' ntimalia, hiaa' ka'omea-na ratadi-ta hi rala apu to jela' ncuu.

⁹In če te pohujšuje oko tvoje, izderi ga in vrzi od sebe; bolje ti je z enim očesom priti v življenje, nego dve očesi imeti in vrženemu biti v peklenski ogenj.

⁹Pai' ane rapa' -na mata-ta hamali to mpakeni-ta mojeko', jungki' pai' petadi. Agina hamali-wadi mata-ta pai' mporata katuwua' to lompe' moto-ta dohe Alata'ala, ngkai mataa ntimalia, hiaa' ka'omea-na ratadi-ta hi rala apu naraka.

¹⁰Glejte, da ne zaničujete enega teh malih! Kajti pravim vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje Očeta mojega, ki je v nebesih.

¹⁰"Jadi', pelompehi mpu'u-koi, neo' -koi uma mposaile' ana' -ana' to kedi' hewa ana' tohe'ii, nau' hadua. Apa' mpu'u-mpu'u ku'uli' -kokoi: mala'eka to mpodoo-ra tida ncuu hi nyanyoa Tuama-ku to hi rala suruga. ((

¹¹Zakaj Sin človekov je prišel, da zveliča, kar se je izgubilo.

¹¹Apa' patuju-ku Aku' Ana' Manusia' tumai hi dunia', bona mpopali' tauna to molaa ngkai Alata'ala pai' mpohore-ra ngkai huku' jeko' -ra.))

¹²Kaj se vam zdi? Če ima kateri človek sto ovac in ena od njih zajde, ne pusti li on devetindevetdeseterih na gorah in ne pojde, da išče tiste, ki je zašla!

¹²"Beiwa pomporata-ni? Ria hadua tauna to ria bima-na ha'atu ma'a-na. Ane moronto hama'a, napa to nababehi? Tantu napalahii bima-na to sio mpulu' sio hi panapa bulu', pai' -i hilou mpopali' to hama'a to moronto toei.

¹³In če se zgodi, da jo najde, resnično vam pravim, da se je bolj veseli nego devetindevetdeseterih, ki niso zašle.

¹³Pai' ane narua' nculii' -ipi, mpu'u ku'uli' -kokoi meliu-mi kagoe' -na mpokagoe' bima to hama'a toei, ngkai bima-na to sio mpulu' sio to uma-ra-rana moronto.

¹⁴Tako ni volja Očeta vašega, ki je v nebesih, da se pogubi eden teh malih.

¹⁴Wae wo'o Tuama-ni hi rala suruga, uma napokonoi ane ria hadua ngkai ana' to kedi' toi to molaa ngkai Hi'a.

¹⁵Če se pa pregreši brat zoper tebe, pojdi in mu njegov pregrešek pokaži med seboj in njim samim. Če te posluša, si pridobil brata svojega.

¹⁵"Ane ria ompi' hampepangalaa' -ta to masala' hi kita', hilou-ta mpohirua' -ki, pai' uli' -ki sala' -na. Tababehi toe hante uma ria to ngincai, muntu' kita' tau rodua-wadi. Ane napangala' lolita-ta, lompe' nculii' -mi pohintuwu' -ta.

¹⁶Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se opira na usta dveh ali treh prič vsaka beseda.

¹⁶Aga ane uma-i dota mpangala' lolita-ta, po'ema' hadua ba rodua dohe-ta hilou mpololitai-i. Apa' hi rala Buku Tomoroli' owi te'uki' hewa toi: `Ane ria tauna to rapakilu mpobabehi sala', kana ria nte rodua ba tolu to jadi' sabi', bona monoa' -mi kara-kara-na.'

¹⁷Če jih pa ne posluša, povej cerdvi; če pa tudi cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.

¹⁷Ane uma-i dota mpangala' lolita sabi' toera, bua' -imi hi hawe'ea ompi' hampepangalaa'. Ane uma oa' napangalai' nau' hawe'ea ompi' hampepangalaa' mpoparesai' -i, pelele' lau-imi-hana, taponcawa hewa tauna to uma mpo'incai Alata'ala lau-imi, pai' hewa tauna to dada'a kehi-ra.

¹⁸Resnično vam pravim: Karkoli zvežete na zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli razvežete na zemlji, bo razvezano v nebesih.

¹⁸"Penonoi-koi! Napa to nibotuhi hi dunia', tetu wo'o to nabotuhi Alata'ala hi rala suruga: Ane koi' mpo'uli' neo', Alata'ala-mi to mpo'uli' neo'. Ane koi' mpo'uli' ma'ala moto, Alata'ala-mi to mpo'uli' ma'ala moto.

¹⁹Zopet vam pravim: Če se dva izmed vas zedinita na zemlji v čemerkoli, da bosta za to prosila, se jima zgodi od Očeta mojega, ki je v nebesih.

¹⁹Ku'uli' wo'o: ane ria-koi hi dunia' toi nte rodua to hintuwu' mekakae mperapi' ba napa-napa, posampaya-ni toe natompoi' Tuama-ku to hi rala suruga.

²⁰Kajti kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.

²⁰Apa' hiapa tauna morumpu sabana Aku', nau' rodua ba tolu-ra-wadi, ria-a dohe-ra."

²¹Tedaj pristopi k njemu Peter in reče: Gospod, kolikokrat, ko se pregreši brat moj zoper mene, naj mu odpustim? Ali do sedemkrat?

²¹Oti toe, Petrus mpomohui' Yesus pai' mpekune' -i, na'uli': "Pue', ane ompi' hampepangalaa' -ku masala' hi aku', hangkuja ngkani kana ku'ampungi-i? Nte pitu ngkani?"

²²Jezus mu reče: Ne pravim ti do sedemkrat, marveč do sedemdesetkrat sedemkrat.

²²Na'uli' Yesus: "Uma wule' pitu ngkani-wadi. Nau' mo'atu-atu ngkani-nai masala' hi kita', kana ta'ampungi-i.

²³Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s hlapci svojimi.

²³Apa' Alata'ala hewa magau' to hi rala lolita rapa' toi: Ria hadua magau' doko' mpowile inta batua-na.

²⁴In ko začne računiti, mu pripeljejo enega, ki je bil dolžen deset tisoč talentov.

²⁴Lomo' -na, ria hadua batua rakeni hi nyanyoa-na to mo'inta hi juta-na.

²⁵Ker pa ni imel s čim plačati, ukaže gospodar njegov prodati njega in ženo njegovo in otroke in vse, kar ima, in naj se mu plača.

²⁵Uma mpu'u-hawo nakulei' mpobayari inta-na toe. Jadi', mohawa' -mi magau' toei, na'uli': `Pobalu' lau-imi batua tetui hante ana' -na pai' tobine-na pai' hawe'ea rewa-na, pobayari-ki inta-na.'

²⁶Hlapec pa pade pred njega ter se mu poklanja, govoreč: Gospod, potrpi z menoj, in vse ti poplačam.

²⁶"Powingkotu' -nami batua toei hi nyanyoa magau', mpopepoka'ahi', na'uli': `Mosabara-ko Magau', kubayari moto-kuwo mpai' inta-ku!'

²⁷Gospodar tistega hlapca pa, ganjen usmiljenja, ga oprosti in mu odpusti dolg.

²⁷"Ngkai ree, metumu' lau-mi ahi' -na magau' mpoka'ahi' batua-na toei. Nabahaka-imi pai' na'uli' -ki: `Inta-nu, uma-pi mingki' nubayari.'

²⁸Ko pa ta hlapec gre od njega, najde enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžen sto denarjev, ter ga zgrabi in davi, govoreč: Plačaj, kar si dolžen!

²⁸"Palai-na batua toei, napohirua' -ki hadua hingka batua-na to mo'inta hi hi'a hi ncobu-na-wadi. Napentoe doo-na toei, nabaga' pai' na'uli' -ki: `Bayari omea-mi inta-nu!'

²⁹Njegov sohlapec pa pade k nogam njegovim ter ga prosi, rekoč: Potrpi z menoj, in vse ti poplačam.

²⁹"Powingkotu' -nami-hawo doo-na toei mpopepoka'ahi', na'uli': `Mosabara-ko ulu bale, kubayari moto-kuwo mpai' inta-ku!'

³⁰On pa noče, temuč ga odvede in vrže v ječo, dokler ne plača dolga.

³⁰Aga uma napangalai' pomperapia' -na toe. Napopesua' lau-imi hi rala tarungku' duu' -na tebayari omea inta-na.

³¹Ko pa vidijo sohlapci njegovi, kar se je zgodilo, se jim zelo užali; ter pridejo in natanko sporoče gospodarju svojemu ves dogodek.

³¹"Karahilo-na batua to ntani' -na napa to jadi' tohe'e, peda' lia-mi-rawo nono-ra. Hilou-ramo hi magau' mpo'uli' kehi batua toei-e we'i.

³²Tedaj ga pokliče gospodar njegov in mu veli: Hudobni hlapec! ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil;

³²Mpo'epe toe we'i, kamoroe-nami magau'. Mpohubui-i tauna hilou mpokio' batua to dada'a gau' -na tohe'ei. Karata-na, na'uli' -ki: `Dada'a lia-ko! Inta-nu kupori-mi ngkai rala buku-ku, apa' moranempale-moko hi aku'.

³³ali bi ne bilo prav, da se tudi ti usmiliš sohlapca svojega, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?

³³Napa-di-kona pai' uma nupoka'ahi' hingka batua-nu, hewa aku' mpoka'ahi' -koe!'

³⁴In gospodar njegov se razjezi in ga izroči trinogom, dokler ne poplača vsega, kar mu je bil dolžen.Tako bo storil tudi Oče moj nebeški vam, ako ne odpustite iz srca svojega vsakteri svojemu bratu.

³⁴Uma-pi mowo roe-na magau'. Batua to dada'a gau' -na toei napopesua' hi rala tarungku' duu' -na tebayari oti inta-na."

³⁵Tako bo storil tudi Oče moj nebeški vam, ako ne odpustite iz srca svojega vsakteri svojemu bratu.

³⁵Napohudu Yesus lolita rapa' toe, na'uli': "Wae wo'o Tuama-ku to hi rala suruga mpobabehi hi koi' -e, ane uma-koi mpo'ampungi doo-ni ngkai nono-ni mpu'u."