¹In zgodi se, ko konča Jezus te besede, da odrine iz Galileje in pride v Judejske kraje onkraj Jordana;

¹Kahudu-na Yesus mpololita hawe'ea toe, malai-imi ngkai tana' Galilea hilou hi tana' Yudea to hi dipo ue Yordan.

²in za njim gredo velike množice, in ozdravi jih ondi.

²Wori' tauna mpotuku' -i, pai' to peda' napaka'uri'.

³In pristopijo k njemu farizeji ter ga izkušajo in mu reko: Ali je dovoljeno človeku, ločiti se od žene svoje iz kakršnegakoli vzroka?

³Ria ba hangkuja dua to Parisi tumai mposori Yesus. Rapekune' -i: "Ntuku' atura agama-ta, ba ma'ala moto-hawo tomane mpogaa' -ki tobine-na nau' to uma kojerea'?"

⁴On pa odgovori in jim reče: Ali niste brali, da ju je Stvarnik od začetka ustvaril kot moža in ženo

⁴Natompoi' Yesus: "Kiwoi napa to te'uki' hi rala Buku Tomoroli' owi: lomo' -na Topejadi' mpajadi' hadua tomane pai' hadua tobine.

⁵in je rekel: „Zaradi tega zapusti človek očeta in mater in se pridruži ženi svoji, in ta dva bosta eno meso“.

⁵Pai' oti toe na'uli': `Tomane kana mpalahii tina pai' tuama-na, pai' kana tuwu' hintuwu' hante tobine-na, bona hira' tau rodua toe jadi' hewa hadua lau-ra-damo.'

⁶Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.

⁶Jadi', hi poncilo Alata'ala, tau hancamoko uma-pi rodua, hadua lau-ramo. Toe pai' ku'uli' -kokoi: ane ntoa' Alata'ala mpoposidai' -ra, manusia' uma ma'ala mpogaa' -ra."

⁷Reko mu: Zakaj je torej Mojzes zapovedal dati ločitni list in jo pustiti?

⁷Mehono' -ra to Parisi: "Ane wae, napa pai' Musa mohawa' bona tomane mpowai' sura pogaa' hi tobine, ane doko' napogaa' -ki?"

⁸Reče jim: Mojzes vam je zaradi trdosrčnosti vaše dovolil ločiti se od svojih žen; od začetka pa ni bilo tako.

⁸Na'uli' Yesus: "Musa mpiliu-koi mogaa' -le, apa' ngkai kamotu'a nono-ni, uma tuduia'. Aga kakoo-kono-na, uma hewa toe ngkai lomo' -na.

⁹Pravim vam pa: Kdorkoli se loči od žene svoje (razen zavoljo nečistosti) in se oženi z drugo, prešeštvuje; in kdor ločeno vzame, prešeštvuje.

⁹Bona ni'inca: hema to mpogaa' -ki tobine-na pai' -i motobinei to ntani' -na, mobualo' -i-hana. Sampale-di ane mobualo' tobine-nae, ma'ala-mi napogaa' -ki."

¹⁰Reko mu učenci: Če je taka moževa reč z ženo, ni dobro ženiti se.

¹⁰Ngkai ree, ana'guru-na mpo'uli' -ki Yesus: "Ane wae-di kamokoro-na ada poncamoko, agina lau-pi-hawo neo' ncamoko."

¹¹On pa jim reče: Te besede ne razumejo vsi, nego samo ti, katerim je dano.

¹¹Na'uli' Yesus: "Uma hawe'ea tauna bisa ntarima lolita tetu. Aga ria moto tauna to napakatantu Alata'ala bona uma-ra ncamoko.

¹²So namreč skopljenci, ki so se iz materinega telesa tako rodili; in so skopljenci, ki so jih ljudje skopili; in so skopljenci, ki so se sami skopili zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume!

¹²Ria tauna to uma ncamoko apa' lawi' hewa toe-hawo ngkai kaputu-ra. Ria wo'o to uma ncamoko apa' babehia tau ntani' -na. Ria wo'o to uma ncamoko apa' lawi' kadota-ra moto-rawo, bona mologa-ra mpobago bago Alata'ala. Hema to mpakule' mpotuku' tudui' toi, lompe' ane natuku'."

¹³Tedaj prineso k njemu otročiče, naj položi nanje roke in moli; učenci jih pa okarajo.

¹³Hangkani, ria tauna to mpokeni ana' -ra hi Yesus bona najama-ra pai' naposampayai. Aga ana'guru-na mpokaroe tauna toera.

¹⁴Jezus pa reče: Pustite otročiče in ne branite jim priti k meni; kajti takih je nebeško kraljestvo.

¹⁴Yesus mpo'uli' -raka ana'guru-na: "Pelele' moto-ra ana' tetura tumai hi Aku', neo' -ra nitagi. Apa' tauna to hewa toe-ramo to jadi' ntodea-na Alata'ala hi rala Kamagaua' -na."

¹⁵In položivši nanje roke, odide odtod.

¹⁵Ngkai ree, najama-ramo ana' toera, pai' -ra nagane'. Oti toe, malai-imi ngkai ree.

¹⁶In glej, eden pristopi in mu reče: Dobri učenik, kaj dobrega naj storim, da imam večno življenje?

¹⁶Hangkani, ria hadua tomane rata hi Yesus mpopekune' -i: "Guru, kehi napa to lompe' kana kubabehi bona mporata-a katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-nae?"

¹⁷On mu pa reče: Kaj mene vprašuješ po dobrem? Eden je, ki je dober. Če pa hočeš priti v življenje, izpolnjuj zapovedi.

¹⁷Na'uli' Yesus: "Napa pai' nupekune' -a beiwa kehi to lompe' -e? Uma ria ntani' -na to lompe', hadua Alata'ala-wadi. Ane doko' mporata katuwua' to lompe' -ko, tuku' -mi parenta Alata'ala."

¹⁸Vpraša ga: Katere? Jezus pa reče: „Ne ubijaj, ne prešeštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem,

¹⁸Mepekune' tena-i tau tohe'ei: "Parenta to'uma?" Natompoi' Yesus: "Neo' mepatehi, neo' mobualo', neo' manako, neo' mosabi' boa',

¹⁹spoštuj očeta svojega in mater svojo, in ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“.

¹⁹kana tabila' tina tuama-ta, pai' poka'ahi' doo-ta hewa kampoka'ahi' -ta woto-ta moto."

²⁰Mladenič mu reče: Vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje; česa mi je še treba?

²⁰Na'uli' kabilasa toei: "Hawe'ea parenta tetu lau, kutuku' omea-mi. Napa-pi to kana kubabehi?"

²¹Jezus mu veli: Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj!

²¹Na'uli' Yesus: "Ane doko' -ko mpotuku' Alata'ala hante karoli' -roli' nono-nu, lou-moko ulu mpobalu' rewa-nu, pai' doi oli-na wai' -raka tokabu. Ane nubabehi hewa toe, bohe mpai' rasi' to nurata hi rala suruga. Oti toe, pai' tumai-moko mpotuku' -a."

²²Ko pa sliši mladenič to besedo, odide žalosten: kajti imel je mnogo premoženja.

²²Mpo'epe toe we'i, kapeda' -nami nono-na pai' -i malai-mi, apa' wori' rewa-na.

²³Jezus pa reče učencem svojim: Resnično vam pravim, da težko bogatin pride v nebeško kraljestvo.

²³Toe pai' na'uli' Yesus hi ana'guru-na: "Makono mpu'u lolita-ku toi: mokoro rahi tauna to mo'ua' jadi' ntodea-na Alata'ala hi rala Kamagaua' -na.

²⁴Zopet vam pravim: Laže je velblodu iti igli skozi uho nego bogatinu priti v kraljestvo Božje.

²⁴Ku'uli' wo'o: mojoli-pi hama'a unta ntara hi wulou' jaru ngkai tauna to mo'ua' mengkoru hi Alata'ala bona Hi'a jadi' Magau' -ra."

²⁵In ko slišijo to učenci njegovi, se silno zavzemo in reko: Kdo se torej more zveličati?

²⁵Kara'epe ana'guru-na lolita Yesus toe, rapokakonce lia, ra'uli': "Ei', ane wae-di, hema lau-damo to ma'ala mporata katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-nae!"

²⁶Jezus pa jih pogleda in jim reče: Pri ljudeh je to nemogoče, toda pri Bogu je vse mogoče.

²⁶Yesus mponaa-ra pai' na'uli' -raka: "Ane hante pakulea' manusia' -le, uma ami' hema. Aga ane Alata'ala, uma ria to uma napakule'."

²⁷Tedaj odgovori Peter in mu reče: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj; kaj bode torej nam?

²⁷Ngkai ree, na'uli' wo'o-mi-hawo Petrus: "Hiaa' kai', kipalahii omea-mi-kaina bona mpotuku' -ko. Hiwili napa mpai' to kirata?"

²⁸Jezus jim pa reče: Resnično vam pravim, da boste vi, ki ste šli za menoj, ob prerojenju sveta, ko sede Sin človekov na prestol svoje slave, da boste sedli tudi vi na dvanajst prestolov in sodili dvanajstere rodove Izraelove.

²⁸Na'uli' Yesus: "Mpu'u ku'uli' -kokoi: hi eo mpeno-na nto'u Alata'ala mpobo'ui omea, Aku' Ana' Manusia' mohura hi pohuraa to ncola moparenta. Nto'u toe mpai', koi' to mpotuku' -a toi-e, mohura wo'o-ko-koiwo hi pohuraa to hampulu' romeha', mpoparentai to Israel to hampulu' rontina.

²⁹In vsak, kdor je zapustil hiše, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali otroke, ali njive zavoljo imena mojega, prejme stokrat več in podeduje večno življenje.A mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.

²⁹Hema-hema to mpalahii ompi' -na, tuama-na ba tina-na, ana' -na ba tomi-na ba bonea-na sabana mpotuku' -a, bate mporata-i mpai' ha'atu ngkani hiwili-na, pai' mporata wo'o-i katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na.

³⁰A mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.

³⁰Aga wori' tauna to bohe tuwu' -ra tempo toi jadi' kedi' tuwu' -ra hi eo mpeno. Pai' wori' wo'o tauna to kedi' tuwu' -ra tempo toi jadi' bohe tuwu' -ra hi eo mpeno."