¹Kajti nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je zgodaj zjutraj odšel najemat delavcev v vinograd svoj.

¹Na'uli' Yesus: "Ane Alata'ala jadi' Magau', kajadi' -na hewa lolita rapa' tohe'i: Hadua pue' bonea anggur hilou mpopali' tauna to dota mobago hi bonea-na. Mepupulo modao' -i mporua' tauna,

²In pogodivši se z delavci po denarju na dan, jih pošlje v vinograd svoj.

²na'uli' -raka: `Hilou-koi mobago hi bonea-ku, kuwai' -koi hore hampepa' doi pera' gaji' -ni ha'eo.' Rapo'io' -mi lolita-na toe, hilou mpu'u-ramo.

³In ko pride ven okoli tretje ure, ugleda druge, da stoje na trgu brez dela,

³Jaa sio, hilou wo'o-imi mpali' to ntani' -na, nahilo ba hangkuja dua tauna ntora-ntora hi wiwi' karajaa.

⁴in jim reče: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in dan vam, kar bo prav.

⁴Na'uli' -raka: `Hilou-koi mobago hi bonea-ku, kuwai' moto-koi gaji' to masipato'.' Hilou mpu'u-ramo-rawo.

⁵In oni odidejo. Ko pride ven zopet ob šesti in deveti uri, stori enako.

⁵Tebua' eo, hilou wo'o-imi mpopali' tauna, na'uli' -raka: `Hilou-koi mobago hi bonea-ku.' Wae wo'o jaa tolu libe eo.

⁶Ko pa pride ven okoli enajste ure, najde druge, da postajajo, in jim reče: Kaj stojite tu ves dan brez dela?

⁶"Ncimonou' -mi, ba neo' jaa lima, modao' wo'o-imi mporua' tauna to ntora. Napekune' -ra: `Napa pai' ntora-ntora mara-wadi-koi ha'eoa, uma-ko-koina mobago-e?'

⁷Reko mu: Ker nas ni nihče najel. In veli jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd.

⁷"Ratompoi' -i: `Apa' uma hema to mpopobago-kai.' "Na'uli' pue' bonea toei: `Ane wae, hilou-mokoi mobago hi bonea-ku.' Hilou mpu'u-ramo-rawo.

⁸Ko se je pa zvečerilo, veli gospodar vinogradov oskrbniku svojemu: Pokliči delavce in daj jim plačilo, počenši od zadnjih do prvih.

⁸"Limpa-mi eo, na'uli' -mi pue' bonea hi mantoro' -na: `Kio' -ramo topobago toera ria, pai' wai' -ramo gaji' -ra. Wai' ulu gaji' hi tauna to lako' ntepu'u mobago jaa lima we'i. Oti toe, wai' gaji' hi tauna to ntepu'u mobago jaa tolu, duu' rata hi tauna to mobago ngkai mepuloa.'

⁹In prišedši prejmo tisti, ki so bili najeti okoli enajste ure, po denarju.

⁹"Tumai mpu'u-ramo to mobago ntepu'u jaa lima ncimonou', mporata-ramo gaji' himpau hampepa' doi pera'.

¹⁰Ko pa pridejo prvi, mislijo, da bodo prejeli več; a tudi oni prejmo po denarju.

¹⁰Kawae-kawae-na duu' -na rata wo'o-ra-rawo to mobago ngkai mepuloa-e ngone. To mobago ngkai mepulo toera mpo'uli' hi rala nono-ra: `Tantu meliu mpai' to nawai' -taka kita', apa' ha'eoa-ta-tana mobago!' Ntaa' we'i, bate hampepa' doi pera' wo'o-wadi-rawo to rarata-e.

¹¹Prejemši ga, pa so godrnjali nad hišnim gospodarjem,

¹¹Kampohilo-ra gaji' -ra tohe'e, ngkunuti-ramo mpongkunutii pue' bonea, ra'uli':

¹²govoreč: Ti poslednji so delali eno uro, in si jih naredil enake nam, ki smo prenašali breme vsega dne in vročino.

¹²`To lako' rata mobago hi ka'omea-na, muntu' hajaa-ra-wadi mobago. Hiaa' kai', mobago ha'eoa-ka-kaina, nahimai' eo to ngkerepa'. Napa-di pai' nubayari-ra hibaa-balia hante kai'?'

¹³On pa odgovori in reče enemu izmed njih: Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj po denarju?

¹³"Hampetompoi' pue' bonea toei: `Uma-a masala' hi koi', bale. Ha uma pojanci-tami mporata-koi gaji' hampepa' doi pera' rala-na ha'eo?

¹⁴Vzemi svoje in pojdi! Hočem pa dati temu poslednjemu, kakor tudi tebi.

¹⁴Ala' -mi-koiwo gaji' -ni pai' hilou-mokoi! Konoa-kumi mpowai' gaji' hi tauna to rata ka'omea-na hibalia hante to kuwai' -kokoi koi'.

¹⁵Ali mar ne smem jaz s svojim storiti, kar hočem? Je li oko tvoje hudobno, ker sem jaz dober?

¹⁵Ha uma ma'ala kubabehi ntuku' konoa-ku hante doi-ku? Napa pai' mohingi' -koi hi doo ane lompe' nono-ku hi hira'?'"

¹⁶Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.

¹⁶Napohudu Yesus lolita rapa' toe, na'uli': "Wae wo'o mpai' hi eo mpeno-na: wori' tauna to kedi' tuwu' -ra tempo toi jadi' bohe tuwu' -ra hi eo mpeno. Pai' wori' wo'o tauna to bohe tuwu' -ra tempo toi jadi' kedi' tuwu' -ra hi eo mpeno."

¹⁷In ko gre Jezus gori v Jeruzalem, vzame dvanajstere učence na stran in jim na potu reče:

¹⁷Nto'u toe, Yesus mako' mpotoa' ngata Yerusalem. Hi lengko ohea nakio' -ra ana'guru-na to hampulu' rodua morumpu mopatani', pai' na'uli' -raka:

¹⁸Glejte, gori v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan višjim duhovnikom in pismarjem, in ga obsodijo na smrt,

¹⁸"Epe-koi! Hilou-tamo tohe'i-e mpotoa' Yerusalem. Hi ria mpai', Aku' Ana' Manusia' ratonu hi imam pangkeni pai' guru agama, pai' rabotuhi bona rapatehi-a.

¹⁹in ga izroče poganom, naj ga zasmehujejo in bičajo in na križ razpno; a tretji dan vstane od smrti.

¹⁹Oti toe mpai', ratonu-a hi tauna to bela-ra to Yahudi, rapopo'ore', raweba', pai' rapatehi-a hi kaju parika'. Aga hi eo katolu-na tuwu' nculii' moto-a."

²⁰Tedaj pristopi k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinoma ter se mu poklanja in ga nekaj prosi.

²⁰Nto'u toe, rata tobine-na Zebedeus hante ana' -na rodua hi Yesus. Motingkua' -i hi nyanyoa-na apa' ria to naperapi'.

²¹On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci, naj sedita ta dva moja sina, eden na desnici in drugi na levici tvoji, v tvojem kraljestvu.

²¹Napekune' Yesus: "Napa to nuperapi' -e?" Na'uli' totina toei: "Pomperapia' -kule, bona ane jadi' Magau' -poko mpai', ana' -ku to rodua tohe'ira mohura pai' moparenta hangkaa-ngkania dohe-nu, hadua hi mali ka'ana-nu, hadua hi mali ki'ii-nu."

²²Jezus pa odgovori in reče: Ne veste, kaj prosite. Ali moreta priti kelih, ki mi ga bode skoraj piti? Rečeta mu: Moreva.

²²Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Uma ni'incai napa to niperapi' tetu. Ha nipakule' mpai' mpokolo kaparia to kana kukolo-e?" Ratompoi' ana'guru to rodua toera: "Kipakule' moto!"

²³Reče jima: Kelih moj bosta sicer pila, ali da bi sedela na desnici in na levici moji, ne morem jaz dati, a dá se to tistim, ki jim je pripravljeno od Očeta mojega.

²³Na'uli' Yesus: "Makono mpu'u, bate nikolo mpai' kaparia hewa to kukolo. Aga hema to mohura hi mali ka'ana-ku pai' hi mali ki'ii-ku, bela Aku' to mpakatantu. Tuama-ku-hana to mpakatantu hema to mporata bagia tetu."

²⁴In ko to slišijo deseteri, se razjeze nad tema dvema bratoma.

²⁴Kara'epe-na ana'guru-na to hampulu' pomperapia' doo-ra to rodua toera, kamoroe-rami mpokaroe-ra.

²⁵Jezus jih pa pokliče k sebi in reče: Veste, da knezi narodov tem gospodujejo in da jih velikaši siloma vladajo.

²⁵Toe pai' Yesus mpokio' -ra omea pai' na'uli' -raka: "Ni'inca moto kasoa-ra topoparenta to uma mpo'incai Alata'ala mpoparentai ntodea-na. Tauna to bohe pangka' -ra mpewuku ntodea-na mpotuku' hawa' -na.

²⁶Ne bode pa tako med vami: ampak kdorkoli hoče postati velik med vami, bodi vam služabnik,

²⁶Aga koi', neo' hewa toe kehi-ni. Hema-koi to doko' bohe pangka' -na, kana jadi' pahawaa'.

²⁷in kdorkoli hoče biti prvi med vami, bodi vam hlapec.

²⁷Pai' hema to doko' bohe hanga' -na kana jadi' batua-ni.

²⁸Kakor tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in dá življenje svoje v odkupnino za mnoge.

²⁸Kana nituku' po'ingku-ku, Aku' Ana' Manusia'. Patuju-ku tumai hi dunia', uma bona jadi' topohawa'. Pai' -a tumai-le, bona jadi' pahawaa', duu' -na mpewai' woto-ku rapatehi mpotolo' sala' tauna to wori'."

²⁹In ko gredo iz Jeriha, ga spremlja velika množica.

²⁹Kamalai-ra Yesus pai' ana'guru-na ngkai ngata Yerikho, mo'iko-ra-damo tauna mpotuku' -i.

³⁰In glej, dva slepca sedita kraj poti, in ko slišita, da gre Jezus mimo, zakričita, rekoč: Gospod, usmili se naju, ti sin Davidov!

³⁰Hi wiwi' ohea, ria rodua tauna to wero mohura. Kape'epe-ra towero toera Kayesus-na to liu, mekio' -ramo, ra'uli': "Pue', muli Magau' Daud! Poka'ahi' -ka-kaiwo!"

³¹Množica pa jima preti, da naj umolkneta. Ona pa še bolj zavpijeta, rekoč: Gospod, usmili se naju, ti sin Davidov!

³¹Tauna to wori' hi ree mpokaroe-ra, ra'uli': "Ngkalino-koi!" Uma-rawo rapangalai', rahuduwukui lau-mi mejeu': "Pue', muli Magau' Daud, poka'ahi' -ka-kaiwo!"

³²In Jezus se ustavi in ju pokliče ter reče: Kaj hočeta, da vama storim?

³²Mento'o-imi Yesus, pai' -i mpokio' -ra tumai, na'uli' -raka: "Napa to nipokono kubabehi-kokoi?"

³³Rečeta mu: Gospod, da se nama oči odpro.Jezus pa, ganjen usmiljenja, se dotakne njunih oči. In precej izpregledata, in šla sta za njim.

³³Ratompoi' -i: "Pue', doko' -ka-kaiwo pehilo!"

³⁴Jezus pa, ganjen usmiljenja, se dotakne njunih oči. In precej izpregledata, in šla sta za njim.

³⁴Metumu' -mi ahi' -na Yesus, toe pai' naganga mata-ra. Ncaliu pehilo-ramo, pai' -ra mpotuku' Yesus.