¹In ko se približajo Jeruzalemu in pridejo v Betfago k Oljski gori, tedaj pošlje Jezus dva učenca

¹Mohu' -ramo hi Yerusalem, rata-ra hi ngata Betfage hi Bulu' Zaitun. Hi ree, Yesus mpohubui rodua ana'guru-na hilou meri'ulu,

²in jima reče: Pojdita v vas, ki je vama nasproti, in precej najdeta oslico privezano in žrebe ž njo: odvežita ju in pripeljita k meni.

²na'uli' -raka: "Hilou-koi hi ngata to tanyanyohi toe mai. Rata-koi mpai' hi ria, nihilo hama'a keledai to tehoo' pai' ana' -na mohu' dohe-na. Bongka koloro-na pai' keni-ra tumai.

³In če vama kdo kaj reče, recita: Gospod ju potrebuje; in takoj ju pošlje.

³Ane ria to mpokamaro-koi, uli' -raka: `Apa' Pue' mparaluu-ra. Napoponculi' moto-kokoi mpai'.'"

⁴To pa se je zgodilo, da se izpolni, kar je rečeno po proroku, ki pravi:

⁴Tohe'e majadi' bona madupa' napa to na'uli' nabi owi, hewa toi:

⁵„Povejte hčeri sionski: Glej, kralj tvoj prihaja k tebi krotak in sedi na oslici in žrebetu oslice pod jarmom“.

⁵"Uli' -raka pue' ngata Sion: Hilo, etu-imi tumai Magau' -ni! Dingki' nono-na, mpohawi' -i hama'a keledai, mpohawi' -i hama'a ana' keledai to mongura."

⁶In učenca gresta ter storita, kakor jima je Jezus ukazal:

⁶Jadi', hilou mpu'u-ramo ana'guru-na to rodua toera, rababehi hewa to nahubui-raka.

⁷pripeljeta oslico in žrebe. In položijo nanju oblačila svoja, in on sede nanje.

⁷Rakeni keledai to ntali ana' toera, ralampii hante baju-ra. Oti ralampii, mehawi' -imi Yesus.

⁸Mnogo ljudstva pa pogrne oblačila svoja po poti, a drugi sekajo veje z dreves, ter jih steljejo po poti.

⁸Hilou-ramo mpotoa' Yerusalem. Hi kaliua-na Yesus toe, wori' lia tauna mpokodo pohea-ra hi mata ohea, pai' hantongo' mpoho'a rau kaju pai' rakodo hi mata ohea bona mpobila' -i.

⁹In množice, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo glasno, govoreč: Hosana [T. j. Daj rešitev.] sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Hosana na višavah!

⁹Wori' tauna mpotuku' -i, ria-ra to meri'ulu, ria wo'o-ra to hi boko'. Ntora mogora-ra mpo'uli': Une' -imi muli Magau' Daud!" Pue' Ala mpogane' Magau' to tumai mpokeni hanga' -na!" Une' -imi Pue' Ala to hi rala suruga!"

¹⁰In ko pride v Jeruzalem, se vznemiri vse mesto in govoré: Kdo je ta?

¹⁰Pesua' -na Yesus hi ngata Yerusalem, konce-mi pue' ngata, ra'uli': "Hema-idie?"

¹¹Ljudstvo pa pravi: Ta je prorok Jezus iz Nazareta v Galileji.

¹¹Ratompoi' tauna to dohe-na: "Yesus-le, nabi ngkai Nazaret tana' Galilea."

¹²In Jezus pride v tempelj Božji in izžene vse, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole tistim, ki so prodajali golobe,

¹²Oti toe, mesua' -imi Yesus hi berewe Tomi Alata'ala, pai' -i mpopalai hawe'ea tauna to mobabalu' hi ree. Nabilingko-raka meja' -meja' posulaa' -ra doi, pai' nabilingko wo'o pohuraa topobabalu' danci mangkebodo.

¹³in jim reče: Pisano je: „Dom moj naj se imenuje dom molitve“, a vi delate iz njega razbojniško jamo.

¹³Na'uli' -raka: "Hi rala Buku Tomoroli' Alata'ala mpo'uli' hewa toi: `Tomi-ku mpai' rakahangai' tomi posampayaa.' Hiaa' koi' -koina, niponcawa tomi toperampaki-di!"

¹⁴In pristopijo k njemu v templju slepci in hromci, in jih ozdravi.

¹⁴Hi Tomi Alata'ala, tauna towero pai' topungku rata hi Yesus, pai' napaka'uri' -ra.

¹⁵Ko pa vidijo višji duhovniki in pismarji čudeže, ki jih dela, in otroke, da kličejo v templju in govoré: Hosana sinu Davidovemu! se razjeze

¹⁵Aga imam-imam pangkeni pai' guru-guru agama, moroe-ra mpohilo tanda mekoncehi to nababehi Yesus. Gigi nono-ra mpo'epe ana' to mogora hi rala Tomi Alata'ala to mpo'uli': "Une' -imi muli Magau' Daud!"

¹⁶in mu reko: Slišiš li, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Seveda. Ali niste nikoli brali: „Iz ust nedoraslih in dojencev si pripravil sebi hvalo?“

¹⁶Toe pai' ra'uli' mpo'uli' -ki Yesus: "Nu'epe wa napa to ra'uli' -e!" Na'uli' Yesus: "Ku'epe moto. Ko'ia-tano nibasa hi rala Buku Tomoroli' -e to mpo'uli': `Nutudui' -ramo ana' -ana' pai' ana'lei mpohowa' lolita pe'une' hi Iko.'"

¹⁷In jih pusti in gre ven iz mesta v Betanijo, in tu prenoči.

¹⁷Ngkai ree, malai-imi Yesus mpalahii-ra hilou hi mali ngata, turu hi Betania.

¹⁸Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen.

¹⁸Kampeneo-na mepulo ngkii, hi pomako' -ra Yesus pai' ana'guru-na nculii' hilou hi Yerusalem, mo'oro' -imi Yesus.

¹⁹In ugledavši kraj poti edino smokvo, pristopi k njej in ničesar ne najde na njej razen samo listje. In ji reče: Nikoli več naj ne bo na tebi sadu na vekomaj! In usahne smokva takoj.

¹⁹Mpohilo-i hi wiwi' ohea hangkaju kaju ara. Hilou-i hi tawu-na mpali' wua' -na, aga uma ria nau' hantakua, muntu' rau-na-wadi. Toe pai' Yesus mpototowi kaju toei, na'uli': "Ngkai eo toe lau, uma-poko mowua' -wua' kaju toi-ko!" Kamolaju-nami kaju ara toei.

²⁰In videč to, se začudijo učenci in reko: Kako naglo je usahnila smokva!

²⁰Wae karahilo-na ana'guru-na to jadi' toe, rapokakonce, ra'uli': "Beiwa pai' kaliliu molaju kaju ara toei-e mai?"

²¹Jezus pa odgovori in jim reče: Resnično vam pravim: Če imate vero in ne dvomite, ne boste samo storili, kar se je zgodilo na tej smokvi, ampak če tudi rečete tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje! se zgodi.

²¹Na'uli' Yesus: "Mpu'u ku'uli' -kokoi, ane nipangala' pai' uma-koi morara', ma'ala wo'o-ko-koiwo mpobabehi hewa to kubabehi hi kaju toe we'i. Pai' uma muntu' tohe'e, ma'ala-koi mpololitai bulu' tohe'i: `Te'ongko' -moko, pengkanawu' -ko hi rala tahi'!' bate majadi' tetu.

²²In vse, česarkoli v molitvi prosite, če verujete, boste prejeli.

²²Napa-napa to niperapi' hi rala posampaya-ni, ane nipangala', bate nitarima."

²³In ko je prišel v tempelj in učil, pristopijo k njemu višji duhovniki in starejšine ljudstva, govoreč: S kakšno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast?

²³Mesua' wo'o-imi Yesus hi rala Tomi Alata'ala pai' metudui'. Bula-na metudui', rata-ramo imam pangkeni hante totu'a to Yahudi mpekune' -i, ra'uli': "Uli' -kakai, ngkaiapa huraa-nu mpobabehi hawe'ea tetu hi Tomi Alata'ala! Hema to mpowai' -ko kuasa hewa tetu?"

²⁴Jezus pa odgovori in jim reče: Vprašal vas bom tudi jaz eno besedo, in če mi jo poveste, povem tudi jaz vam, s kakšno oblastjo to delam.

²⁴Na'uli' Yesus: "Aku', ria wo'o-kuwo pompekunea' -ku hi koi'. Ane nitompoi' -ka, bo ku'uli' -kokoi kangkaiapa-na kuasa-ku mpobabehi hawe'ea toe lau.

²⁵Odkod je bil krst Janezov? iz nebes ali od ljudi? Oni pa so sami pri sebi premišljevali in govorili: Če rečemo: Iz nebes, nam poreče: Zakaj mu torej niste verovali?

²⁵Uli' -ka pe': ngkaiapa kuasa-na Yohanes Topeniu' mponiu' tauna? Ngkai Alata'ala-di, ba ngkai manusia' -di?" Momepololitai-ramo pangkeni to Yahudi toera, ra'uli': "Beiwa-tale' mpotompoi' -ie? Ane ta'uli' ngkai Alata'ala kuasa-na, na'uli' -taka mpai': `Ane wae, napa pai' uma-i nipangala'?'

²⁶Če pa rečemo: Od ljudi – se bojimo ljudstva; kajti vsi imajo Janeza za proroka.

²⁶Hiaa' ane ta'uli' ngkai manusia' -wadi kuasa-na, mpoka'eka' -ta ntodea, apa' ntodea toera mpo'uli' Yohanes toe hadua nabi."

²⁷In odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. Tudi on jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

²⁷Jadi', ratompoi' -i: "Uma ki'incai." Toe pai' na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Ane wae, uma wo'o-kuwo ku'uli' -kokoi kangkaiapa kuasa-ku mpobabehi toe lau."

²⁸Kaj se vam pa zdi? Neki človek je imel dva sina, in pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj danes v vinogradu!

²⁸Napokaliliu Yesus lolita-na hi pangkeni agama Yahudi toera, na'uli': "Beiwa pomporata-ni tohe'i: Ria hadua tuama, rodua-ki ana' -na, paka' tomane. Hilou-i hi to tuaka, na'uli' -ki: `Uto', eo toe lau, hilou-ko mobago hi bonea.'

²⁹On pa odgovori in reče: Nočem. Potem se pa skesa in gre.

²⁹"Natompoi': `Oja' -a Mama!' Aga ka'omea-na mobali' nono-na, hilou moto-i mobago hi bonea.

³⁰In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče: Pojdem, gospod! A ni šel.

³⁰"Ngkai ree, hilou wo'o-i hi ana' -na to tu'ai, na'uli' -ki: `Uto', hilou-ko mobago hi bonea.' "Natompoi' ana' toei: `Io', hilou moto-a Mama.' Ntaa' uma-idi hilou-e!"

³¹Kateri teh dveh je izpolnil voljo očetovo? Reko mu: Prvi. Jezus jim reče: Resnično vam pravim, da se rinejo cestninarji in nečistnice pred vami v kraljestvo Božje.

³¹Ngkai ree, mepekune' -i Yesus hi pangkeni agama Yahudi, na'uli': "Jadi', ngkai ana' to rodua toera, hema to mpotuku' hawa' tuama-ra?" Ra'uli' pangkeni to Yahudi toera: "To lomo' -na." Na'uli' Yesus: "Mpu'u ku'uli' -kokoi: tauna topojeko', hewa topesingara' paja' pai' tobine to uma tumotoa gau' -ra, hira' lau-mi to natarima Alata'ala jadi' ntodea-na hi rala Kamagaua' -na, bela koi'.

³²Kajti prišel je k vam Janez po poti pravičnosti, in niste mu verjeli; cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi pa, dasi ste to videli, se še potem niste skesali, da bi mu bili verjeli.

³²Apa' Yohanes Topeniu' mpotudui' -koi ohea to monoa', aga uma-koi dota mpopangala' -i. Hiaa' topesingara' paja' pai' tobine to uma tumotoa gau' -ra, rapangala' -i-rana. Pai' nau' nihilo-mi toe, uma oa' nibalii' gau' -ni pai' uma oa' nipangala' -i."

³³Čujte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil s plotom in izkopal v njem klet in sezidal stolp ter ga izročil vinogradnikom in odpotoval.

³³Na'uli' wo'o-mi Yesus mpo'uli' -raka pangkeni agama Yahudi: "Epe wo'o-koi lolita rapa' tohe'i. Ria hadua pue' bonea mpohu'ai bonea-na hante anggur. Nawala ntololikia-na, nababehi pompeaa' anggur, pai' natunya' wo'o pongko pompodooa. Oti toe, napewai' bonea-na rapobago hi ba hangkuja dua tauna, pai' hilou-imi hi ngata to molaa.

³⁴Ko se pa približa čas sadu, pošlje hlapce svoje k vinogradnikom, da prejmo pridelke njegove.

³⁴Rata-mi tempo pohopua' wua' anggur, napahawa' -ra ba hangkuja dua batua-na hilou mperapi' bagia-na.

³⁵A vinogradniki zgrabijo hlapce, in enega pretepo, drugega ubijejo, a še drugega posujejo s kamenjem.

³⁵Aga topobago bonea toera mpohoko' batua to napahawa': ria-ra to rapao', ria to rapana' watu, ria wo'o to rapatehi.

³⁶Zopet pošlje druge hlapce, ki jih je bilo več od prvih, in ž njimi store ravno tako.

³⁶Pue' bonea toei mpahawa' tena batua-na to ntani' -na, meliu kawori' -ra ngkai to lomo' -na. Aga rapohewa toe wo'o-ra-wadi.

³⁷Potem pa pošlje k njim sina svojega, rekoč: Sina mojega se bodo bali.

³⁷Ka'omea-na, na'uli': `Agina ana' -ku moto-mi kupahawa' hilou, bate rapengkorui-i mpai'.'

³⁸Ko pa ugledajo vinogradniki sina, reko med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga in prilastimo si dediščino njegovo!

³⁸"Ntaa' we'i, karahilo-na topobago bonea toera ana' pue' bonea tohe'ei, mohawa' -ramo ra'uli': `Etu-imi tumai ana' -na, hi'a mpai' to jadi' pue' bonea toi-e. Kita tapatehi-i, bona bonea toi kita' -mi mpai' pue' -na.'

³⁹Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda in ubijejo.

³⁹Karahoko' -nami ana' toei, radii' hilou hi mali bonea pai' rapatehi."

⁴⁰Kadar pride torej gospodar vinogradov, kaj bo storil tem vinogradnikom?

⁴⁰Ngkai ree, Yesus mpo'uli' -raka pangkeni agama Yahudi: "Jadi', ane rata nculii' -ipi pue' bonea-e, napopai-ra topobago bonea-na toera-e?"

⁴¹Reko mu: Hudobneže te hudo pogubi in vinograd svoj izroči drugim vinogradnikom, ki mu bodo dajali sad ob svojem času.

⁴¹Ratompoi' -i: "Tantu napatehi-ra tauna to dada'a toera, pai' bonea-na nawai' -raka tau ntani' -na to dota mpowai' -i bagia-na hi tempo-na."

⁴²Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v pismu: „Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava voglu; od Gospoda se je to zgodilo, in čudno je v očeh naših“.

⁴²Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Tantu nibasa-mi lolita Buku Tomoroli' to mpolowa pesapuaka-ni hi Aku', hewa toi moni-na: `Watu to ratadi topowangu tomi, watu toe lau-mi to jadi' poko parawatu. Tohe'e majadi' ntuku' konoa Pue' Alata'ala, uma mowo kalompe' -na hi poncilo-ta.'"

⁴³Zato vam pravim, da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove.

⁴³Na'uli' wo'o-mi Yesus: "Jadi', apa' oja' -koi mpotarima-a jadi' Magau' -ni, wae-pi, bagia-ni hi rala Kamagaua' -na Alata'ala, ra'ala' ngkai koi' pai' rawai' -raka tauna to mpobabehi po'ingku to natao hi ntodea Alata'ala. ((

⁴⁴In kdor na ta kamen pade, se razbije, a na kogar on pade, ga razdrobi.

⁴⁴Hewa kura to monawu' hi watu mopengka, pai' hewa kura to napitihi watu moreja', hewa toe wo'o mpai' tauna to mposapuaka-a.))"

⁴⁵In ko slišijo višji duhovniki in farizeji prilike njegove, spoznajo, da govori o njih.In radi bi ga bili ujeli, ali zboje se množic, ker so ga vsi imeli za proroka.

⁴⁵Kara'epe-na imam pangkeni pai' to Parisi lolita-lolita rapa' Yesus toe, ra'inca kahira' -na to natoa'.

⁴⁶In radi bi ga bili ujeli, ali zboje se množic, ker so ga vsi imeli za proroka.

⁴⁶Toe pai' rapali' -mi ohea-ra mpohoko' -i. Aga uma-ra daho', apa' mpoka'eka' -ra ntodea, apa' ntodea mpo'uli' Yesus hadua nabi.