¹In odgovarjaje jim zoper govori Jezus v prilikah, rekoč:

¹Mololita tena-i Yesus hi pangkeni agama Yahudi toera, mpo'uli' -raka hanyala-pi lolita rapa'. Na'uli':

²Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kralju, ki je napravil svatovščino sinu svojemu.

²"Alata'ala hewa magau' to hi rala jarita toi: Hadua magau' mpobabehi karamea hi poncamokoa ana' -na.

³In pošlje hlapce svoje, naj pokličejo tiste, ki so bili povabljeni na svatovščino; a niso hoteli priti.

³Mohawa' -i hi pahawaa' -na hilou mpokio' tauna to rahinta' hewa toi: `Hilou-tamo ngkoni' hi posusaa' poncamokoa!' Aga hawe'ea to rakio' toera, uma-ra dota hilou.

⁴Zopet pošlje druge hlapce in veli: Recite povabljencem: Glej, pojedino svojo sem pripravil, junci moji in pitanci so poklani in vse je pripravljeno; pridite na svatovščino!

⁴Toe pai' nahubui tena pahawaa' -na to ntani' -na, na'uli' -raka: `Uli' -raka to rahinta': pongkoni' taha' -mi, japi hante porewua to morudu' ntani' -na rasumale' -mi, rodo-mi omea. Kita-mi hilou hi posusaa' poncamokoa!'

⁵Oni pa niso marali in so odšli, eden na polje svoje, drugi pa po kupčiji svoji.

⁵Aga hawe'ea to rakio' toera uma mposaile' pekio' toe. Hore-hore hilou hi pobagoa-ra moto-ra. Ria-ra to hilou hi bonea-ra, ria-ra to hilou hi bago-ra ntani' -na.

⁶Drugi pa so zgrabili hlapce njegove in jih zasramotili in ubili.

⁶To ntani' -na wo'o-ra mpohoko' pahawaa' magau' toe, rapao' pai' rapatehi.

⁷Kralj pa se razjezi ter pošlje vojske svoje in pogubi tiste ubijalce in požge njih mesto.

⁷Kana'epe-na magau' napa to jadi' tohe'e, moroe lia-imi. Nahubui tantara-na hilou mpatehi topepatehi toera, pai' mposuwe ngata-ra.

⁸Tedaj veli hlapcem svojim: Svatovščina je sicer pripravljena, ali povabljenci niso bili vredni.

⁸"Oti toe, nakio' wo'o-ramo pahawaa' -na, na'uli' -raka: `Susa' poncamokoa rodo-mi, aga tauna to kukio', uma-ra natao mpokaralai.

⁹Pojdite torej na razpotja, in kolikorkoli jih najdete, pokličite jih na svatovščino!

⁹Wae-pi, hilou-mokoi hi ohea kama, hema-hema to nirua', bawai-ramo tumai mpokaralai susa' poncamokoa.'

¹⁰In tisti hlapci odidejo na ceste in zbero vse, katerekoli najdejo, hudobne in dobre; in svatovska dvorana se napolni z gostmi.

¹⁰Kahilou-rami-rawo pahawaa' toera hi ohea mporumpu hawe'ea tauna to liu, uma mpenara' ba to lompe' gau' -ra ba to dada'a. Ka'omea-na ihia' mpu'u-mi tomi posusaa' hante torata.

¹¹Ko pa pride kralj, da pogleda goste, ugleda tu človeka, ki ni bil oblečen v svatovsko oblačilo,

¹¹"Mesua' -imi magau' toei mpokamata torata. Nahilo-hawo hi olo' torata, ria hadua to uma moheai pohea posusa'.

¹²in mu reče: Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila? On pa mu umolkne.

¹²Na'uli' magau': `Bale, napa-kona pai' tumai-ko hi posusaa' uma-ko moheai pohea posusa' -e?' Uma-i-hawo winihi.

¹³Tedaj reče kralj služabnikom svojim: Zvežite mu roke in noge ter ga vrzite v zunanjo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.

¹³Ngkai ree, mohawa' -imi magau' mpo'uli' -raka pahawaa' -na: `Hilu' witi' -na, hoo' pale-na, petadi-i hi mali-na rala kabengia-na! Hi ria-i mpai' geo' pai' ntodohaka.'"

¹⁴Kajti mnogo jih je poklicanih, a malo izvoljenih.

¹⁴Napohudu Yesus lolita rapa' -na hewa toi: "Wori' tauna to nakio' Alata'ala, aga hangkedi' -ra-wadi to napelihi jadi' ntodea-na."

¹⁵Tedaj odidejo farizeji in se posvetujejo, kako bi ga v besedi ujeli.

¹⁵Ngkai ree, malai-ramo to Parisi ngkai Tomi Alata'ala. Mohawa' -ra mpali' akala beiwa-ra ma'ala mpo'opa kahala' lolita-na Yesus mpotompoi' pompekunea' -ra.

¹⁶In pošljejo k njemu učence svoje s Herodovci, naj reko: Učenik, vemo, da si resničen in pot Božjo v resnici učiš, in mar ti ni nikogar, kajti ne gledaš ljudem na lice.

¹⁶Rarata-mi akala-ra: mpahawa' -ra ba hangkuja dua topetuku' -ra hante ba hangkuja dua tauna to tono' hi Magau' Herodes hilou hi Yesus. Ra'uli' mpo'uli' -ki: "Guru, ki'inca Guru tau manoa'. Monoa' lia tudui' -nu mpo'uli' napa konoa Alata'ala hi manusia'. Uma nupengkorui ba hema-hema, apa' uma-ko mpelence tauna.

¹⁷Povej nam torej, kaj se ti zdi? Ali je prav dati cesarju davek ali ne?

¹⁷Toe pai' kiperapi' bona nu'uli' -kakai, beiwa pomporata-nu Guru: ntuku' atura agama-ta, ba ma'ala moto-ta mpobayari paja' hi Kaisar, ba uma-di?"

¹⁸Jezus pa, spoznavši njih hudobnost, reče: Kaj me izkušate, hinavci?

¹⁸Na'inca Yesus patuju nono-ra to dada'a toe, toe pai' na'uli' -raka: "Hilo mpu'u-koie' topebagiu! Napa pai' doko' ni'opa kahala' lolita-ku!

¹⁹Pokažite mi davčni denar. In oni mu prineso denar.

¹⁹Popehuwu-ka pe' doi to biasa nibayari-ki paja' -e." Ratonu-miki hampepa' doi pera'.

²⁰In reče jim: Čigava je ta podoba in napis?

²⁰Na'uli' Yesus: "Lence hema pai' hanga' hema to hi doi toi?"

²¹Reko mu: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.

²¹Ratompoi': "Lence pai' hanga' Kaisar." Na'uli' Yesus: "Ane wae-di, wai' -ki Kaisar napa to kasipato' -na rawai' -ki Kaisar, pai' wai' -ki Alata'ala napa to kasipato' -na rawai' -ki Alata'ala."

²²In ko to slišijo, se začudijo, ter ga pusté in odidejo.

²²Kara'epe-na petompoi' Yesus tohe'e, rapokakonce. Kamalai-rami mpalahii Yesus.

²³Tisti dan pristopijo k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo,

²³Hi eo toe wo'o, ba hangkuja dua to Saduki rata hi Yesus. To Saduki toera, pangkeni agama Yahudi to mposapuaka tauna to mate tuwu' nculii' hi eo mpeno.

²⁴rekoč: Učenik! Mojzes je rekel: „Ako kdo umre brez otrok, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svojemu“.

²⁴Rata to Saduki toera mpo'uli' -ki Yesus: "Guru, nabi Musa metudui' hewa toi: Ane hadua tomane mate, hiaa' uma-ki ria ana' -na, pudupuhe-na kana mpotobine balu-na, bona ria-ki-hawo muli-na tomate toei.

²⁵Pri nas pa je bilo sedem bratov. Prvi se oženi in umre, in ker ni imel zaroda, zapusti ženo svojo bratu svojemu.

²⁵Jadi', ria pitu to ntali ompi' paka' tomane. To ulumua' motobinei, mate-i uma ria ana' -na. Balu-na napotobine tu'ai-na.

²⁶Ravno tako tudi drugi in tretji prav do sedmega.

²⁶Ko'ia wo'o rapoka'alai mo'anai', mate wo'o-imi-hawo to tu'ai toei. Wae oa' -mi majadi' hi katolu-na duu' -na hi kapitu-na.

²⁷Nazadnje za vsemi pa umre žena.

²⁷Ka'omea-na, mate wo'o-imi-hawo tobine toei.

²⁸Ob vstajenju torej, čigava žena bo od teh sedmerih? kajti vsi so jo imeli.

²⁸Jadi' hi eo mpeno-na, ane tuwu' nculii' mpu'u-di hawe'ea tomate-e, hema-ramo mpai' pue' tobine toei? Apa' hawe'ea-ra mpotobine-imi."

²⁹Jezus pa odgovori in jim reče: Motite se, ker ne poznate ne pisma, ne moči Božje.

²⁹Na'uli' Yesus: "Sala' rahi pekiri-ni tetu, apa' uma nipaha ihi' Buku Tomoroli', uma wo'o ni'incai baraka' -na Alata'ala.

³⁰Ob vstajenju namreč se ne ženijo in ne može, temuč so kakor angeli Božji v nebesih.

³⁰Apa' ane tuwu' nculii' -ramo tauna to mate, katuwu' -ra hewa katuwu' mala'eka hi rala suruga, uma-rapa motobinei ba motomanei.

³¹Za vstajenje mrtvih pa, ali niste brali, kar vam je rekel Bog, govoreč:

³¹Ha ko'ia ria nibasa lolita Buku Tomoroli' to mpakanoto katuwu' -ra nculii' tomate-e? Ria Lolita Alata'ala owi to mpo'uli' -kokoi hewa toi:

³²„Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov“? On ni Bog mrtvih, ampak živih.

³²`Aku' toi-mi Alata'ala to napue' Abraham, Alata'ala to napue' Ishak, Alata'ala to napue' Yakub.' Batua-na, nau' mahae-ramo mate Abraham, Ishak pai' Yakub, bate tuwu' moto-ra. Apa' bela tauna to mate to mepue' hi Alata'ala, tauna to tuwu' -hana to mpopue' -i."

³³In ko to slišijo množice, se silno čudijo nauku njegovemu.

³³Kara'epe-na ntodea tudui' -na Yesus toe, rapokakonce.

³⁴Ko pa farizeji slišijo, da je saducejem zavezal jezik, se zbero vkup.

³⁴To Saduki uma-pi tepehono', apa' nadagi-ramo Yesus. Kara'epe-na to Parisi toe, moromu wo'o-ramo-rawo mpopali' akala-ra mpo'akalai Yesus.

³⁵In eden izmed njih, učenik postave, vpraša, izkušaje ga:

³⁵Hadua ngkai laintongo' -ra, hadua guru agama, mperao mpo'opa petompoi' Yesus hante pompekunea' -na, na'uli':

³⁶Učenik, katera zapoved je v postavi največja?

³⁶"Guru, ngkai hawe'ea parenta hi rala Atura Pue', parenta to'uma to meliu kabohe-na?"

³⁷Jezus mu pa reče: „Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje“.

³⁷Na'uli' Yesus: `Kana tapoka'ahi' Pue' -ta Pue' Alata'ala hante nono-ta mpu'u, tatonu hawe'ea katuwu' -ta hi Hi'a, pai' tapoka'ahi' -i hudu inca-ta.'

³⁸Ta je prva in največja zapoved.

³⁸Toe-mi parenta to meliu kabohe-na, pai' to lomo' -na mpu'u.

³⁹Druga pa je tej podobna: „Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“.

³⁹Pai' parenta karonyala-na to hibalia hante to lomo' -na toe: `Kana tapoka'ahi' doo-ta hewa pompoka'ahi' -ta woto-ta moto.'

⁴⁰Ob teh dveh zapovedih visi vsa postava in proroki.

⁴⁰Hawe'ea Atura Pue' pai' tudui' nabi-nabi mentoe hi parenta to ronyala toe."

⁴¹Ko se pa farizeji snidejo, jih vpraša Jezus,

⁴¹Bula-ra to Parisi ria-pidi morumpu hi retu, Yesus mpekune' -ra:

⁴²rekoč: Kaj se vam zdi o Kristusu? Čigav sin je? Reko mu: Davidov.

⁴²"Beiwa pomporata-ni, hema-i Magau' Topetolo' to najanci Alata'ala-e? Muli hema-i?" Ratompoi': "Muli Magau' Daud."

⁴³Vpraša jih: Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospoda, ko pravi:

⁴³Na'uli' Yesus: "Ane wae-di, napa pai' Daud mpokahangai' -i Pue' -na? Hante petete' Inoha' Tomoroli', Daud mpotompo'wiwi Magau' Topetolo' hewa toi:

⁴⁴„Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje“.

⁴⁴Pue' Ala mpo'uli' -ki Pue' -ku: `Mohura-moko hi mali ngka'ana-ku, duu' -na kupopengkoru hawe'ea bali' -nu hi Iko.'

⁴⁵Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je sin njegov?In nihče mu ni mogel odgovoriti besede, in od tega dne si ga ni upal nihče več vprašati.

⁴⁵Jadi', ane muli Daud mpu'u-idi Magau' Topetolo' -e, napa pai' Daud mpokahangai' -i Pue' -na?"

⁴⁶In nihče mu ni mogel odgovoriti besede, in od tega dne si ga ni upal nihče več vprašati.

⁴⁶Uma ria haduaa to mpotompoi' -i. Ntepu'u ngkai eo toe, uma-pi hema to daho' mpekune' ba napa-napa hi Yesus.