¹Tedaj govori Jezus množici in učencem svojim

¹Ngkai ree, Yesus mpololitai ntodea pai' topetuku' -na, na'uli':

²takole: Na Mojzesov stol so sedli pismarji in farizeji.

²"Guru-guru agama pai' to Parisi mohura hi pohuraa Musa, apa' hira' to mpotudui' -koi Atura Musa.

³Vse torej, karkoli vam reko, izpolnjujte in delajte; po njih delih pa ne delajte, ker govoré, pa ne delajo.

³Toe pai' kana nituku' omea napa to ratudui' -kokoi. Aga neo' nipenau' po'ingku-ra, apa' hira' toe uma mpotuku' napa to ratudui' -kokoi.

⁴Vežejo namreč težka in neznosna bremena in jih nakladajo ljudem na pleča, sami jih pa še s svojim prstom nočejo geniti.

⁴Hira' toe mpopokoloi ntodea hante parenta pai' ada to motomo, hiaa' hira' moto, uma-ra mpotulungi ntodea mpotuku' parenta pai' ada toe.

⁵Vsa dela svoja pa delajo, da jih vidijo ljudje. Razširjajo si namreč molilne listke in delajo velike robove oblačilom svojim;

⁵"Wori' moto-hawo po'ingku-ra to lompe', aga patuju-ra mpobabehi po'ingku toe, bona rahilo doo-wadi. Mpopake' -ra tali posampaya to mopepa' -pepa', pai' rapokaloe wua' baju-ra, bona petuku' -ra hi Atura Musa ma'ala rahilo doo.

⁶in ljubijo prve prostore pri gostijah in prve stole v shodnicah

⁶Goe' -ra ane rapopohura-ra hi pohuraa to lompe' hi posusaa'. Goe' -ra rapopohura hi pohuraa karabilaa' hi tomi posampayaa.

⁷in pozdrave po ulicah ter da jih ljudje imenujejo: Rabi!

⁷Goe' -ra ane ria tauna hi wiwi' karajaa motingkua' mpotabe-ra pai' mpokahangai' -ra `Guru.'

⁸Vi pa se ne imenujte Rabi; kajti eden je vaš učenik, Kristus, vsi vi ste pa bratje.

⁸"Aga koi', neo' -koi mpopebila' pai' doko' rakahangai' `Guru,' apa' hadua-wadi Guru-ni, pai' koi' omea ntali ompi' -wadi.

⁹In ne imenujte nikogar na zemlji očeta svojega; kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih.

⁹Pai' neo' wo'o nipomolangko rahi ba hema-hema hi dunia' toi pai' mpokahangai' -ra `Tuama,' apa' Tuama-ni hadua-wadi, Hi'a-mi Tuama-ni to hi rala suruga.

¹⁰Tudi se ne imenujte voditeljev, kajti eden je vaš voditelj, Kristus.

¹⁰Pai' neo' wo'o-koi doko' rakahangai' `Pangkeni,' apa' Pangkeni-ni hadua-wadi, Hi'a-mi Magau' Topetolo'.

¹¹A kdor je največji med vami, bodi vam služabnik.

¹¹Hema-koi to doko' bohe tuwu' -na, kana jadi' pahawaa' hi doo-na.

¹²Kdor se pa povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.

¹²Tauna to mpakalangko nono-ra, Pue' Ala bate mpodingkihi-ra, pai' tauna to mpakadingki' nono-ra, Pue' Ala mpomolangko-ra.

¹³Gorje pa vam pismarji in farizeji, hinavci! da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; sami namreč ne greste vanje, in kateri hočejo vanje iti, jim ne puščate, da bi šli.

¹³"Pai' koi' guru agama pai' to Parisi! Bate mporata silaka-koi mpai'! Lompe' hi mali-na-wadi-koi! Tauna to doko' jadi' ntodea Alata'ala, nitagi-ra. Koi' moto uma dota jadi' ntodea-na Alata'ala, pai' tau ntani' -na to doko' jadi' ntodea-na, nihalawai' lau-rada. ((

¹⁴Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da požirate vdovam hiše, ko na videz opravljate dolge molitve; zategadelj prejmete ostrejšo sodbo.

¹⁴"Silaka-koi, guru agama pai' to Parisi! Lompe' hi mali-na-wadi-koi! Nibagiu tobine tobalu pai' nihagoi tomi-ra. Pai' mosampaya-koi nipomoloe-loe, bona tewunii' gau' -ni to dada'a tetu. Motomo lia mpai' huku' -ni.))

¹⁵Gorje vam pismarji in farizeji, hinavci! ker prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, ki se pojudi, in ko se pojudi, naredite iz njega peklenskega sinu, dvakrat hujšega od sebe.

¹⁵"Silaka-koi, guru agama pai' to Parisi! Lompe' hi mali-na-wadi-koi! Mako' molaa-koi medipo tahi' modao' hi role-na, bona ngalai' ria nte hadua tauna to jadi' topetuku' -ni. Pai' ane ria-pi topetuku' -ni, nitudui' -ra mpotuku' pebagiu-ni, alaa-na meliu kadada'a gau' -ra ngkai koi', pai' meliu kamasipato' -ra rahuku' hi naraka ngkai koi'.

¹⁶Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: Če kdo priseže pri templju, ni nič; če pa priseže kdo pri templjevem zlatu, je zavezan.

¹⁶"Bate silaka-koi mpai'! Koi' hewa to wero to doko' mpotete' doo! Metudui' -koi hewa toi: Ane ria tauna to mpobabehi pojanci pai' mosumpa-i mpokahangai' Tomi Alata'ala, ni'uli' uma-i tehoo' hante sumpa-na toe. Hiaa' ane mpokahangai' -i bulawa to hi rala Tomi Alata'ala, tehoo' -i hante sumpa-na toe.

¹⁷Bebci in slepci! kaj pa je več, zlato ali tempelj, ki posvečuje zlato?

¹⁷Wojo mpu'u-koi, hewa to wero-koi! Ha ni'uli' -koina bulawa to meliu ngkai Tomi Alata'ala! Hiaa' bo Tomi Alata'ala toe-di to mpomoroli' bulawa to hi rala-na.

¹⁸In: Če priseže kdo pri oltarju, ni nič; če pa priseže kdo pri daru, ki je na njem, je zavezan.

¹⁸Metudui' wo'o-koi hewa toi: Ane tauna mosumpa mpokahangai' meja' pontunua pepue' to hi rala Tomi Alata'ala, uma-i tehoo' hante sumpa-na toe. Aga ane mpokahangai' -i pepue' to ratunu hi lolo meja' toe, ni'uli' bate tehoo' -i hante sumpa-na.

¹⁹Slepci! kaj pa je več, dar ali oltar, ki posvečuje dar?

¹⁹Hewa to wero mpu'u-koi! Ha ni'uli' -koina, pepue' to meliu ngkai meja' pontunua pepue'? Uma-e', apa' meja' toe-di to mpomoroli' pepue' to hi lolo-nae.

²⁰Kdor torej prisega pri oltarju, prisega pri njem in pri vsem, kar je na njem.

²⁰Ane tauna mosumpa mpokahangai' meja' pontunua pepue', batua-na mpokahangai' -i meja' toe pai' hawe'ea to ratunu hi lolo-na.

²¹In kdor prisega pri templju, prisega pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem.

²¹Pai' ane tauna mosumpa mpokahangai' Tomi Alata'ala, batua-na mpokahangai' -i Tomi Alata'ala pai' Alata'ala to mo'oha' hi tomi toe.

²²In kdor prisega pri nebu, prisega pri prestolu Božjem in pri tistem, ki sedi na njem.

²²Pai' ane tauna mosumpa mpokahangai' suruga, batua-na mpokahangai' -i pohuraa Alata'ala, pai' mpokahangai' wo'o-i Alata'ala to mohura hi pohuraa toe.

²³Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da dajete desetino od mete in kopra in kumina, opuščate pa, kar je važnejše v postavi: sodbo [Ali: pravico.], usmiljenje in vero. To pa je treba delati, a onega ne opuščati.

²³"Silaka-koi, guru agama pai' to Parisi! Lompe' hi mali-na-wadi-koi! Ntahawe' hinu'a to kedi', hewa tarangkada', ngkoromonyi' pai' wunga bonea, nipopepue' hampobagiahampulu' hi Alata'ala. Hiaa' parenta hi rala Atura Pue' to bohe mpu'u, hewa po'ingku to monoa', ma'ahi' hi doo, pai' mpo'ihii' janci, uma nisaile'. Kakoo-kono-na, ke parenta to bohe toe-hanale to kana nituku' -e, pai' neo' wo'o nilipo' mpotuku' parenta to kedi'.

²⁴Slepi vodniki, ki precejate komarje, velbloda pa požirate!

²⁴Koi' hewa towero to mpotete' doo. Koi' hewa tauna to mpolali koromu' nete' ngkai ue ininu-ni, hiaa' hama'a unta, to bohe lia, ni'ome' lau.

²⁵Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da čistite kozarec in skledo odzunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti.

²⁵"Silaka-koi, guru agama pai' to Parisi! Lompe' hi mali-na-wadi-koi! Koi' hewa tauna to mpobohoi' sangkiri' pai' piri hi mali-na-wadi, hiaa' hi rala-na babo' moto. Ada agama to kahiloa hi mali-na-wadi nituku' lia. Hiaa' hi rala nono-ni jampa pai' mpokahina anu doo-koi.

²⁶Slepi farizej! očisti poprej kozarec in skledo znotraj, da bodeta čista tudi zunaj.

²⁶Hewa towero mpu'u-koi, koi' to Parisi! Bohoi' ulu rala-na sangkiri', bona lompe' wo'o to hi mali-na.

²⁷Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da ste podobni pobeljenim grobom, ki se odzunaj zde lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vse nesnage.

²⁷"Silaka-koi, guru agama pai' to Parisi! Lompe' hi mali-na-wadi-koi! Hewa daeo' to rasapuru' bula-koi: hi mali-na lompe' -damo hiloa-na, hiaa' bo hi rala-na paka' wuku kiu pai' wori' nyala to merungkui.

²⁸Tako se kažete tudi vi ljudem zunaj pravične, znotraj pa ste polni hinavstva in krivičnosti.

²⁸Wae wo'o koi': ane hi pogau' to hi mali-na to rahilo doo, monoa' -koi. Hiaa' hi rala nono-ni topebagiu-koi pai' dada'a kehi-ni.

²⁹Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da zidate prorokom grobe in lepšate pravičnim nagrobne spomenike,

²⁹"Silaka-koi, guru agama pai' to Parisi! Lompe' hi mali-na-wadi-koi! Nipenasa-damo mpakalompe' daeo' -ra nabi-nabi pai' tauna to monoa' owi.

³⁰in pravite: Da smo živeli v dnevih očetov svojih, ne bi bili ž njimi deležni krvi prorokov.

³⁰Molangko nono-ni, ni'uli': `Ane ke rapa' -na tuwu' -makai hingkala'ia hante totu'a-kai owi, ke uma-ka-kaina mpodohei-ra mpatehi nabi-nabi.'

³¹Tako pričate sami zoper sebe, da ste sinovi teh, ki so morili proroke.

³¹Jadi', nipangaku' moto kakoi' -na muli-ra to mpatehi nabi-nabi, pai' kehi ntu'a-ni tetu bate ni'uhi.

³²Napolnite le tudi vi mero očetov svojih!

³²Wae-pi, pokaliliu lau-mi mpobabehi jeko' hewa to rababehi ntu'a-ni tetu!

³³Kače, gadja zalega! kako boste ubežali sodbi pekla?

³³"He topebagiu, he koi' to bengku' gau' -ni! Ha ni'uli' -koina tewi'iha-koi mpai' ngkai huku' -ni hi rala naraka-e?

³⁴Zato, glejte, pošiljam jaz k vam proroke in modrce in pismouke; in nekatere izmed njih pomorite in na križ razpnete, a nekatere boste bičali v shodnicah svojih in preganjali od mesta do mesta;

³⁵Ntu'a-ni owi mpopatehi wori' tauna to monoa' ingku-ra, ntepu'u ngkai kampopatehi-ra Habel, tauna to monoa' ingku-na owi, rata-rata hi kampopatehi-ni Zakharia ana' Berekia, to nipatehi hi berewe Tomi Alata'ala hi olo' tomi to moroli' pai' meja' pontunua pepue'. Jadi', hi koi' to tuwu' tempo toi, kupahawa' wo'o mpai' nabi, tauna to pante pai' guru to mpotudui' -koi lolita-ku. Hantongo' -ra mpai' nipatehi, hantongo' -ra niparika', ria wo'o-ra to niweba' hi rala tomi posampayaa-ni, ria wo'o-ra to nidapa' hilou hi ngata-ngata petiboa' -ra. Ka'omea-na mpai', koi' to tuwu' tempo toi-mi to mpokolo hawe'ea kasalaa' totu'a-ni to mpatehi tauna to monoa' owi.

³⁵da pride na vas vsa pravična kri, ki se je prelila na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zaharija, sinu Barahijevega, ki ste ga umorili med svetiščem in oltarjem.

³⁶Wae mpu'u-di! Koi' to tuwu' tempo toi bate rahuku' sabana hawe'ea kasalaa' -ra totu'a-ni toe.

³⁶Resnično vam pravim: Vse to pride na ta rod.

³⁷"Ee to Yerusalem! to Yerusalem! Nipatehi-ra-koina nabi-nabi, pai' nipana' watu-ra-koina tauna to nasuro Alata'ala hi koi'. Wori' ngkani-mi kupehuka' ngkupui-koi, hewa hama'a manu' tina mpo'urui ana' -na hi une' pani' -na, aga uma-koi dota.

³⁷Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš proroke in kamenaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira kokla piščeta svoja pod peruti, pa niste hoteli!

³⁸Bona ni'inca: tomi pepuea' -ni toi napalahii-kokoi mpai' Alata'ala.

³⁸Glej, hiša vaša se vam ostavlja pusta.Kajti pravim vam: Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!

³⁹Mpu'u ku'uli' -kokoi, uma-apa nihiloi, duu' -na rata tempo-na ni'uli': `Une' -imi to rata mpokeni hanga' Pue' Ala!'"

³⁹Kajti pravim vam: Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!