¹In Jezus izide in krene proč od templja. In pristopijo učenci njegovi, da mu pokažejo stavbe templja.

¹Malai-imi Yesus ngkai Tomi Alata'ala. Tumai-ramo ana'guru-na mpotudo' -ki kalompe' pompowangu-na tomi toe.

²On pa odgovori in jim reče: Ne vidite li vsega tega? Resnično vam pravim: Tu ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi zrušil.

²Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Nihilo wa hawe'ea tohe'e-e lau? Bona ni'inca: uma mpai' ria hamehaa' watu to bate pomeduncu-na. Bate ragero omea mpai'."

³Ko je pa sedel na Oljski gori, pristopijo k njemu učenci posebej, rekoč: Povej nam, kdaj bode to? In kaj bo znamenje prihodu tvojemu in koncu sveta?

³Oti toe, hilou-imi Yesus mohura hi Bulu' Zaitun. Bula-na mohura, rata-ramo ana'guru-na nto'u uma ria tau ntani' -na, pai' -ra mpekune' -i: "Uli' -kakai ba nto'uma kadupa' -na to nu'uli' toe-e we'i, pai' napa mpai' to jadi' tanda karata-nu pai' kahudua dunia' toi."

⁴In Jezus odgovori in jim reče: Varujte se, da vas kdo ne zapelje!

⁴Natompoi' Yesus: "Pelompehi, neo' -koi ma'ala rabagiu.

⁵Mnogo jih namreč pride z imenom mojim, govoreč: Jaz sem Kristus, in mnogo jih zapeljejo.

⁵Apa' wori' mpai' to mehupa' to mpo'uli' kahira' -na Magau' Topetolo'. Wori' mpai' tauna to rabagiu.

⁶Slišali pa boste o bojih in glasove o bojih. Glejte, da se ne ustrašite; kajti to se mora zgoditi. Ali to še ni konec.

⁶Mpo'epe-koi mpai' kareba panga'ea ngkai kalaa-na, ni'epe wo'o moni panga'ea to mohu'. Aga neo' me'eka', apa' hawe'ea toe kana jadi' ulu, aga kajadia' toe uma mpobatuai karata-nami kahudua dunia'.

⁷Vstane namreč narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo, in bodo lakote in potresi po raznih krajih.

⁷Nto'u toe mpai', wori' ngata mosipanga'ei, magau' hadua mpo'ewa magau' kahadua-na, pai' hiapa-apa ria oro' pai' linu.

⁸Vse to je pa začetek nadlogam.

⁸Aga hawe'ea toe lau lako' pontepu'ua-na-pidi, hewa pontodohaka hadua tobine to neo' mo'ana'.

⁹Tedaj vas bodo izročali stiski in vas morili, in sovražili vas bodo vsi narodi zaradi imena mojega.

⁹"Nto'u toe mpai', rahoko' -koi pai' ratonu hi tauna to mposesa' pai' mpopatehi-koi. Tauna humalili' dunia' mpokahuku' -koi sabana petuku' -ni hi Aku'.

¹⁰In tedaj se bodo pohujševali mnogi in drug drugega bodo izdajali in drug drugega sovražili.

¹⁰Wori' tauna ngkala'ura ngkai petuku' -ra hi Aku'. Ria to mpewai' doo-ra hi bali' -ra. Wori' tauna momepokahuku'.

¹¹In mnogi lažnivi proroki vstanejo ter jih veliko zapeljejo.

¹¹Pai' mehupa' wo'o wori' nabi boa' to mpobagiu wori' tauna.

¹²In ker se krivičnost razmnoži, omrzne mnogim ljubezen.

¹²Nto'u toe, kada'aa tauna katedoo-donihia, duu' -na mere' -mi ahi' tauna to wori'.

¹³Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.

¹³Aga tauna to tida mepangala' hi Aku' duu' hi ka'omea-na, hira' -mi to mporata kalompea' hi eo mpeno.

¹⁴In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.

¹⁴Pai' Kareba Lompe' to mpo'uli' beiwa Alata'ala jadi' Magau', bate rapalele hi humalili' dunia', bona hawe'ea manusia' ma'ala mpo'epe. Oti toe-di pai' lako' rata kahudua dunia'.

¹⁵Kadar torej ugledate „gnusobo razdejanja“, ki jo je napovedal prorok Daniel, da stoji na svetem kraju (kdor bere, naj razume!),

¹⁵"Owi nabi Daniel mpolowa karata-na to rahanga' `Topegerohi to dada'a.' (Hema to mpobasa lolita pelowa toe, penotohi batua-na!) Jadi', ane nihilo to nalowa Daniel toe mokore hi tomi to moroli',

¹⁶tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore;

¹⁶agina tauna to mo'oha' hi Yudea metibo' hilou hi bulu' -na.

¹⁷kdor je na strehi, ne stopaj doli, da vzame kaj iz hiše svoje;

¹⁷Tauna to mohura hi parawa-na, neo' -pi leba' mesua' hi rala tomi-na mpo'ala' rewa-na.

¹⁸in kdor je na polju, naj se ne vrača nazaj, da vzame plašč svoj.

¹⁸Tauna to hi bonea, neo' -pi nculii' hi ngata mpo'ala' pohea-na. Kaliliu metibo'!

¹⁹Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh!

¹⁹Mpe'ahii' -ra mpai' tobine to nto'u-ra motina'i pai' to mpentii' ana' -ra nto'u toe, apa' mokoro mpai' petibo' -ra.

²⁰Molite pa, da ne bo vaš beg po zimi in ne v soboto.

²⁰Mekakae-koi hi Alata'ala bona eo petiboa' -ni toe neo' nto'u tempo lengi' ba nto'u eo pepuea'.

²¹Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo.

²¹Apa' uma mowo pesesa' to mporumpa' manusia' nto'u toe, ko'ia ria jadi' ngkai lomo' kajadia' dunia' duu' -na rata tempo toi, pai' uma wo'o-pi mpai' ria jadi' hi eo boko' -na.

²²In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.

²²Aga naredehi moto mpai' Alata'ala tempo kaparia toe, apa' ane uma naredehi tempo-na, bate uma ria haduaa to tuwu'. Jadi', apa' napoka'ahi' -ra tauna to napelihi, toe pai' naredehi mpai' tempo kaparia toe.

²³Tedaj, če vam kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali: tam je, ne verujte.

²³"Nto'u toe mpai', ane ria to mpo'uli' -kokoi: `Hilo, Magau' Topetolo' ohe'i-imi,' ba `Ohe'e-i mai,' neo' nipangalai'.

²⁴Zakaj vstanejo lažnivi kristusi in lažnivi proroki in kazali bodo velika znamenja in čudeže, da bi zapeljali, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence.

²⁴Apa' mehupa' mpai' wori' tauna to boa' to mpo'uli' kahira' -na Magau' Topetolo', ba to mpo'uli' kahira' -na nabi. Mpobabehi-ra tanda to mekoncehi lia pai' tanda to mobaraka', bona mpobagiu-ra wori' tauna. Ane ke ma'ala, ntahawe' tauna to napelihi Alata'ala rabagiu wo'o.

²⁵Glejte, povedal sem vam vnaprej.

²⁵Kiwoi-koi! Ku'uli' ami' -mikokoi kako'ia-na jadi'.

²⁶Ako vam torej reko: Glej, v puščavi je! ne hodite ven; glej, v hramih je! ne verujte.

²⁶"Jadi', ane ria to mpo'uli' -kokoi: `Hilo, Magau' Topetolo' oe-i ria hi papada to wao'!' neo' -koi hilou. Ane ra'uli': `Hilo, oe-i ria hi rala tomi!' neo' nipangalai'.

²⁷Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se sveti do zahoda, tako bode prihod Sinu človekovega.

²⁷Apa' ane rata nculii' -apa mpai' Aku' Ana' Manusia', karata-ku kahiloa hobo' hi dunia', hewa pehini kila' to mehupa' hi mata'eo pai' mehini hilou hi kasoloa.

²⁸Kjerkoli je mrhovina, tam se bodo zbirali orli.

²⁸Ane ria anu mate, incana moto apa' wori' danci morumpu mpokoni'. Wae wo'o mpai' karata-ku nculii' hi dunia', uma-a tumai ngkawuni, incana moto mpai'.

²⁹Precej pa po stiski tistih dni otemni solnce, in mesec ne dá svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo gibale.

²⁹"Ane timpaliu-damo tempo kaparia toe, hawe'ea anu to mobaraka' hi langi' ralengo. Eo mobali' mobengi, wula uma-pi mehini, betue' roda' ngkai langi'.

³⁰In tedaj se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in tedaj zaplakajo vsi rodovi zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko.

³⁰Nto'u toe-damo mpai', mehupa' -mi tanda hi langi' to mpobatuai karata-ku Aku' Ana' Manusia'. Pai' hawe'ea manusia' hi dunia' motantangi', apa' rahilo-a hi lolo raoa mana'u tumai hi rala limu', mobaraka' -a pai' uma mowo pehini-ku.

³¹In pošlje angele svoje z močnim glasom trobente, in zbero izvoljence njegove od četverih vetrov, od konca nebes do njih kraja.

³¹Sangkakala to bohe ratuwui', pai' kuhubui mala'eka-ku hilou mporumpu tauna to kupobagia ngkai humalili' dunia', ngkai wuntu-na hamali rata hi wuntu-na hamali.

³²Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njene veje omladé in poženo listje, veste, da je blizu poletje:

³²"Petonoi-koi napa to kutudui' -kokoi hante lolita rapa' kaju ara. Ane nihilo rau-na mela' pai' mohulu-i, ni'inca-mi kaneo' -na mara eo.

³³tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je on blizu, pri vratih.

³³Wae wo'o ane nihilo-damo hawe'ea kajadia' toe we'i lou, ni'inca-mi neo' madupa' mpu'u-mi to ku'uli' we'i.

³⁴Resnično vam pravim: Ne preide ta rod, dokler se vse to ne zgodi.

³⁴Mpu'u ku'uli' -kokoi: hawe'ea toe we'i bate madupa' kako'ia-na mate omea tauna to tuwu' tempo toi.

³⁵Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.

³⁵Langi' pai' dunia' mogero mpai', tapi' lolita-ku bate-bate-na duu' kahae-hae-na.

³⁶Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam.

³⁶"Aga ane eo pai' jaa kadupa' -na hawe'ea toe, wuwu Tuama-ku-wadi to mpo'inca. Uma ria to ntani' -na to mpo'inca. Bangku' mala'eka to hi rala suruga-hawoe', uma wo'o-rawo ra'incai. Bangku' Aku' Ana' -nae', uma wo'o-kuwo ku'incai.

³⁷Kajti kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode o prihodu Sina človekovega.

³⁷Hewa to majadi' hi tempo nabi Nuh owi, hewa toe wo'o mpai' to jadi' hi eo karata-ku Aku' Ana' Manusia'.

³⁸Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko,

³⁸Hi tempo nabi Nuh owi, kako'ia-na rata ue mowo', manusia' lempe' moto, uma ra'incai napa to neo' mporumpa' -ra. Ntora ngkoni' pai' nginu-ra-wadi, rapoponcamoko pai' mepoponcamoko moto-ra, kawae-kawae-na duu' -na nabi Nuh mesua' hi rala sakaya bohe.

³⁹in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala; tako bode prihod Sinu človekovega.

³⁹Karata-nami ue mowo' mpoliu' -ra, lako' monoto-rada napa to majadi'. Wae wo'o mpai' kalempe' -ra manusia' nto'u Aku' Ana' Manusia' nculii' tumai hi dunia'.

⁴⁰Tedaj bodeta dva na njivi: eden bo vzet in eden puščen.

⁴⁰Nto'u toe mpai', rodua tauna mo'ema' mobago hi bonea, hadua ra'ala', to hadua rapalahii.

⁴¹Dve bosta mleli na mlinu: ena bo vzeta in ena puščena.

⁴¹Rodua tobine to motongke' momanyu, hadua ra'ala', to hadua rapalahii.

⁴²Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.

⁴²Toe pai' ku'uli' mo'inga' -inga' -koi, apa' uma ni'incai nto'uma Pue' -ni rata.

⁴³Vedite pa to: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje.

⁴³"Poinono lolita rapa' -ku toi: ane na'inca ami' -mi pue' tomi jaa hangkuja ngkabengia topanako rata, bate mo'inga' -inga' -i-hawo, uma napelele' -ra mesua' hi rala tomi-na.

⁴⁴Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.

⁴⁴Hewa toe wo'o kana rodo ami' -mokoi mpopea-a, apa' uma ni'incai tempo karata-ku Aku' Ana' Manusia'.

⁴⁵Kdo neki je zvesti in modri hlapec, ki ga je postavil gospodar njegov nad svojimi posli, da jim daje hrano o pravem času?

⁴⁵"Rapa' -na ria hadua batua to monoto nono-na pai' to tida mpobago bago maradika-na. Batua toei na'ongko' maradika-na jadi' topohawa' mpohawai' batua ntani' -na pai' mpowai' -ra pongkoni' -ra butu eo-na.

⁴⁶Blagor tistemu hlapcu, ki ga najde gospodar njegov, kadar pride, da tako dela!

⁴⁶Uma mowo kamarasi' -na ane maradika-na rata nculii' ngkai pomakoa' -na pai' mporata-i bula-na mpobago bago-na.

⁴⁷Resnično vam pravim, da ga postavi nad vsem premoženjem svojim.

⁴⁷Mpu'u ku'uli' -kokoi, maradika-na mpo'ongko' -i pai' mpowai' -i kuasa mpewili' hawe'ea ka'uaa' -na.

⁴⁸Ako pa reče ta hudobni hlapec v srcu svojem: Gospodar moj odlaša prihod svoj,

⁴⁸"Aga ane dada'a-di kehi-na batua toei, na'uli' hi rala nono-na: `Uma-ile sohi' tumai maradika-e.'

⁴⁹ter začne pretepati sohlapce svoje, s pijanci pa pojeda in popiva,

⁴⁹Ngkai ree, natepu'u-mi mpoweba' hingka batua-na, pai' -i ntora ngkoni' pai' nginu hante tauna topalangu-langu.

⁵⁰pride gospodar tega hlapca v dan, kadar ne pričakuje, in ob uri, katere ne ve,in ga preseka in mu da delež s hinavci: tam bode jok in škripanje z zobmi.

⁵⁰Ntaa' we'i, bula-na lempe' moto hewa toe, muu-mule' rata-mi maradika-na hi eo pai' hi jaa to uma na'incai.

⁵¹in ga preseka in mu da delež s hinavci: tam bode jok in škripanje z zobmi.

⁵¹Batua toei raweba' ntarurua', pai' rapetadi hi mali-na, rapohewa topebagiu. Hi ria-i geo' pai' ntodohaka.