¹Ko pa vidi množice, stopi na goro, in ko sede, pristopijo k njemu učenci njegovi.

¹Kanahilo-na Yesus tauna to wori' toera, manake' -imi hilou hi bulu' -na, pai' -i mohura. Rata-ramo topetuku' -na mpomohui' -i.

²In odpre usta svoja ter jih uči, govoreč:

²Natudui' -ra, na'uli' -raka:

³Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo.

³"Marasi' tauna to mpo'inca kampe'ahii' tuwu' -ra hi poncilo Alata'ala, apa' hira' toe-mi mpai' to jadi' ntodea Alata'ala, pai' Alata'ala jadi' Magau' -ra.

⁴Blagor jim, ki žalujejo, ker oni bodo potolaženi.

⁴Marasi' tauna to susa' nono-ra, apa' Alata'ala moto mpai' mpotanta'u-ra.

⁵Blagor krotkim, ker oni bodo podedovali zemljo.

⁵Marasi' tauna to dingki' nono-ra, apa' hira' mpai' to mporata napa to najanci Alata'ala.

⁶Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, ker oni bodo nasičeni.

⁶Marasi' tauna to doko' lia jadi' monoa' hi poncilo Alata'ala, apa' Alata'ala moto mpai' to mpowai' -ra napa to rapali' toe.

⁷Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli.

⁷Marasi' tauna to ma'ahi' hi doo-ra, apa' Alata'ala wo'o mpai' mpoka'ahi' -ra.

⁸Blagor jim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga videli.

⁸Marasi' tauna to moroli' nono-ra, apa' hira' mpai' to mpohilo Alata'ala.

⁹Blagor miroljubnim, ker oni se bodo sinovi Božji imenovali.

⁹Marasi' tauna to mpopohintuwu' doo, apa' hira' -mi mpai' to rahanga' ana' Alata'ala.

¹⁰Blagor preganjanim zaradi pravičnosti, ker njih je nebeško kraljestvo.

¹⁰Marasi' tauna to rabalinai' sabana mpobabehi-ra konoa Alata'ala, apa' hira' toe-mi mpai' to jadi' ntodea Alata'ala, pai' Alata'ala jadi' Magau' -ra.

¹¹Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramoté in preganjajo in vse hudo zoper vas govoré, pa lažejo.

¹¹"Marasi' -koi ane raruge' -koi tauna, rabalinai' pai' rabalihi-koi hante wori' nyala lolita pebalihi sabana petuku' -ni hi Aku'.

¹²Radujte se in veselite, ker veliko je plačilo vaše v nebesih. Kajti tako so preganjali proroke, ki so bili pred vami.

¹²Nabi-nabi to owi, rabalinai' wo'o-ra-rawo hewa toe. Jadi', pakagoe' -mi nono-ni, apa' bohe mpai' rasi' to nirata hi rala suruga.

¹³Vi ste sol zemlje. Če se pa sol izpridi, s čim se bo osolila? Za nič več ni, nego da se vrže ven in jo ljudje poteptajo.

¹³"Koi' to mpotuku' -a ma'ala rarapai' -ki poi', to mpokeni kalompea' hi manusia'. Aga ane uma-di nituku' tudui' -kue, koi' hewa poi' to mononto, uma-pi bisa rapomopoi' nculii', pai' uma-pi ria kalaua-na, alaa-na ratadi-mi pai' rapolisaa.

¹⁴Vi ste luč svetu. Mesto, ki stoji vrhu gore, se ne more skriti.

¹⁴"Koi' to mpotuku' -a, hewa baja to mpobajahi hawe'ea tauna. Ngata to rawangu hi lolo bulu' uma kalerua.

¹⁵Tudi ne prižigajo sveče in je ne devljejo pod mernik, ampak na svečnik: in sveti vsem, ki so v hiši.

¹⁵Pai' uma ria tauna to mposuwe palita pai' napopoi' hante kura. Bate natu'u hi pontu'ua-na bona hini-na rahilo hawe'ea tauna to hi rala tomi.

¹⁶Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slavé Očeta vašega, ki je v nebesih.

¹⁶Wae wo'o baja to hi rala nono-ni neo' niwuni. Kana lompe' kehi-ni, bona hawe'ea tauna mpohilo, alaa-ra mpo'une' Tuama-ni to hi rala suruga.

¹⁷Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali proroke: nisem prišel, da razveljavim, ampak da izpolnim.

¹⁷"Neo' nipekiri katumai-ku tohe'i-e, ba tumai mpokero Atura Pue' to na'uki' Musa hante tudui' nabi-nabi owi. Uma-a tumai mpokero. Katumai-ku toi-le, bona mpopadupa' napa to te'uki' hi rala Atura toe.

¹⁸Kajti resnično vam pravim: Dokler ne prejdeta nebo in zemlja, ne izgine ni najmanjša črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi.

¹⁸Mpu'u-mpu'u ku'uli' -kokoi: butu mela lolita to te'uki' hi rala Buku Atura Pue' bate kana madupa'. Ane da rii-ria-pidi langi' pai' dunia' toi, uma ria hamelaa lolita hi rala Atura Pue' to uma madupa', nau' to kedi' lia.

¹⁹Kdorkoli torej popači eno najmanjših teh zapovedi in ljudi tako nauči, se bo imenoval najmanjši v nebeškem kraljestvu; kdor koli jih pa izpolnjuje in uči, ta se bo velik imenoval v nebeškem kraljestvu.

¹⁹Toe pai' ku'uli' -kokoi, hema-hema to mpotiboki nau' hanyala-wadi parenta to hi rala Atura Pue', nau' parenta to kedi' lia, pai' mpotudui' tau ntani' -na mpobabehi hewa toe wo'o, tau tetui mpai' to kedi' lia katuwu' -na ngkai hawe'ea ntodea-na Alata'ala. Aga hema to mpotuku' hawe'ea parenta to hi rala Atura Pue' pai' mpotudui' tau ntani' -na mpobabehi hewa toe wo'o, tau tetui to bohe lia katuwu' -na ngkai hawe'ea ntodea Alata'ala.

²⁰Kajti pravim vam, da nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo, če ne bo pravičnost vaša večja nego pismarjev in farizejev.

²⁰Jadi', ku'uli' -kokoi: ane uma-koi jadi' monoa' hi poncilo Alata'ala, bate uma-koi jadi' ntodea-na hi rala Kamagaua' -na. Pai' kamonoa' -ni tetu kana meliu ngkai kamonoa' -ra guru agama pai' to Parisi.

²¹Slišali ste, da je rečeno starim: „Ne ubijaj; kdor pa ubije, zapade sodbi“.

²¹"Ni'inca moto parenta to ra'uli' -raka ntu'a-ta owi to mpo'uli': `Neo' mepatehi, pai' hema to mepatehi kana rapohurai kara-kara-na pai' rahuku'.'

²²A jaz vam pravim, da vsak, kdor se brez razloga jezi na brata svojega, zapade sodbi; kdorkoli pa reče bratu svojemu: Raka [T. j. praznoglavec, neumnež.]! pride pred veliki zbor; a kdorkoli reče: Bedak! zapade peklenskemu ognju.

²²Aga Aku' mpo'uli': hema to mpokaroe doo-na, bate rapohurai mpai' kara-kara-na. Hema to mpotipo' doo-na, bate-na rakeni hi topohura bohe. Pai' hema to mpakiwojo doo-na, masipato' lia-i ratadi hi rala apu naraka.

²³Če torej prineseš dar svoj k oltarju in se tam spomniš, da ima brat tvoj kaj zoper tebe:

²³"Jadi', ane rapa' -na mesua' -ta hi Tomi Alata'ala doko' mpokeni pepue' -ta, pai' muu-mule' takiwoi karia-na doo-ta to peda' nono-na hi kita',

²⁴pusti dar svoj tam pred oltarjem, pa pojdi, spravi se poprej z bratom svojim in potem pridi in daruj dar svoj.

²⁴bahaka-mi ulu pepue' -ta hi nyanyoa meja' pontunua pepue', nculii' -tamo ulu momekalompei'. Oti toe-di, pai' lako' nculii' -ta hilou mpotonu pepue' -ta hi Alata'ala.

²⁵Sprijazni se z nasprotnikom svojim hitro, dokler si ž njim na potu, da te nasprotnik ne izroči sodniku in sodnik hlapcu, in boš vržen v ječo.

²⁵"Wae wo'o, ane ria to doko' mpakilu-ta hi topohura, pari-pari mpali' kahintuwuaa' nto'u-ta hi lengko ohea-pidi hilou hi topohura. Apa' ane uma ria kahintuwuaa' -ta, bate nabua' -ta mpai' hi topohura, pai' topohura mpotonu-ta hi polisi, pai' polisi mpopesua' -ta hi rala tarungku'.

²⁶Resnično ti pravim: Gotovo ne prideš iz nje, dokler ne plačaš zadnjega vinarja.

²⁶Mpu'u-mpu'u ku'uli': uma-tapa tebahaka ngkai rala tarungku' ane da koo-ko'ia oti tabayari waya' -ta.

²⁷Slišali ste, da je rečeno starim: „Ne prešeštvuj“.

²⁷"Ni'inca moto karia-na parenta owi to mpo'uli': `Neo' mobualo'.'

²⁸A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda ženo, da si je poželi, je že prešeštvoval ž njo v srcu svojem.

²⁸Aga Aku' mpo'uli': hema to mponaa tobine pai' ria nono-na mpokahina-i, mobualo' -imi hi rala nono-na.

²⁹Če te pa desno tvoje oko pohujšuje, izderi ga in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel.

²⁹Jadi', ane rapa' -na mata ka'ana-ta to mpakeni-ta mojeko', jungki' lau-imi pai' petadi. Agina lau-pi moronto mata-ta hamali, ngkai hawe'ea woto-ta ratadi hi rala naraka.

³⁰In če te desna tvoja roka pohujšuje, odsekaj jo in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bi vse telo tvoje prišlo v pekel.

³⁰Ane rapa' -na pale ka'ana-ta mpakeni-ta mojeko', pua' pai' petadi. Agina lau-pi moronto pale-ta hamali, ngkai hawe'ea woto-ta ratadi hi rala naraka.

³¹Rečeno je tudi: „Kdorkoli se loči od žene svoje, naj ji da ločilni list“.

³¹"Ria wo'o lolita owi to mpo'uli': Ane ria tomane to mpogaa' -ki tobine-na, kana nawai' -i sura pogaa'.

³²A jaz vam pravim: Kdorkoli pusti ženo svojo, razen če jo zaradi prešeštvovanja, jo zapeljuje v prešeštvovanje; in kdorkoli puščeno vzame, prešeštvuje.

³²Aga Aku' mpo'uli': hema to mpobahaka tobine-na, bo tobine-na toe uma-hawo mogau' sala', mojeko' -i, apa' hi'a to mebahaka toei mpakeni tobine-na mobualo', ane motomanei nculii' -i. Pai' tomane to mpotobine kabulisa doo, mobualo' wo'o-imi-hawo.

³³Zopet ste slišali, da je rečeno starim: „Ne prisegaj po krivem, izpolni pa Gospodu prisege svoje“.

³³"Ni'inca wo'o karia-na parenta to ra'uli' -raka ntu'a-ta owi to mpo'uli': `Neo' mo'ungkere' ngkai pojanci-nu ba posumpa-nu. Napa to nujanci-mi hi nyanyoa Alata'ala, bate kana nubabehi.'

³⁴A jaz vam pravim, da ne prisegajte nikakor, ne pri nebu, ker je prestol Božji,

³⁵Aga Aku' mpo'uli': neo' lau-ta mosumpa. Ane mpobabehi-ta janci, neo' mosumpa mpokahangai' langi' ba dunia'. Apa' langi' pohuraa Alata'ala, pai' dunia' pentodua-na. Neo' mosumpa mpokahangai' ngata Yerusalem, apa' toe ngata Alata'ala, Magau' to bohe.

³⁵ne pri zemlji, ker je podnožje nogam njegovim, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikega Kralja:

³⁶Neo' wo'o mosumpa mpokahangai' woo' -ta, apa' uma tapakulei' mpakabula ba mpomo'eta wuluwoo' -ta, nau' ba hangkaho-wadi.

³⁶tudi pri glavi svoji ne prisegaj, ker ne moreš ne enega lasu narediti belega ali črnega.

³⁷Ane patuju-ta mpo'uli' io', uli' -mi `Io'.' Ane patuju-ta mpo'uli' uma, uli' wo'o `Uma.' Uma-hana lompe' ane taperohoi lolita-ta hante mosumpa, apa' kehi to hewa toe mehupa' ngkai Magau' Anudaa'.

³⁷Govorjenje vaše pa bodi: Da, da; ne, ne; kar je pa več od tega, to je od hudega

³⁸"Ni'inca moto parenta owi to mpo'uli': `Ane ria to motuda' pai' to hadua mpojungki' mata doo ba mpowuka ngihi' doo, jungki' wo'o-ki-hawo mata-na, pai' wuka wo'o-ki-hawo ngihi' -na.'

³⁸Slišali ste, da je rečeno starim: „Oko za oko, zob za zob“.

³⁹Aga Aku' mpo'uli': neo' tapehawai doo to mpobabehi to dada'a hi kita'. Ane rapa' -na ria to mpohopo' kulimpi-ta hamali, tonu wo'o-ki to hamali.

³⁹A jaz vam pravim, da se ne upirajte hudemu, temuč če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu tudi drugo;

⁴⁰Ane ria to mpakilu-ta hi topohura pai' mperapi' -i baju-ta, wai' lau wo'o-i abe' -ta.

⁴⁰in kdor se hoče s teboj pravdati in ti suknjo vzeti, pusti mu tudi plašč;

⁴¹Ane hadua tantara mpewuku-ta mpokolo-ki kenia-na nte hakilo kalaa-na, kolo lau-miki kenia-na nte rokilo kalaa-na.

⁴¹in če te kdo sili miljo daleč, pojdi ž njim dve.

⁴²Ane ria to mperapii' -ta ba napa-napa, wai' -i-hawo. Pai' neo' takabosii' doo to doko' mpeboloi-ta ba napa-napa.

⁴²Kdor te prosi, daj mu; in kdor hoče od tebe napósodo, ne odreci mu.

⁴³"Ni'inca wo'o tudui' to mpo'uli': `Poka'ahi' hingka doo-nu, pokahuku' bali' -nu.'

⁴³Slišali ste, da je rečeno: „Ljubi bližnjega svojega“ in sovraži sovražnika svojega.

⁴⁴Aga Aku' mpo'uli': kana tapoka'ahi' bali' -ta, pai' taposampayai-ra to mpobalinai' -ta.

⁴⁴A jaz vam pravim: Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo:

⁴⁵Apa' ane lompe' nono-ta hi bali' -ta, tatuku' -mi po'ingku Alata'ala, Tuama-ta to hi rala suruga. Apa' lompe' nono-na Alata'ala hi hawe'ea tauna: napopehupa' eo hi tauna to lompe' pai' hi tauna to dada'a, napopana'u uda hi tauna to monoa' pai' hi tauna to bengku' nono-ra.

⁴⁵da bodete sinovi Očeta svojega, ki je v nebesih, kajti on veleva solncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim.

⁴⁶Ane tapoka'ahi' muntu' tauna to mpoka'ahi' -ta-wadi, uma mpai' nahiwili-taka Alata'ala kehi-ta toe. Bangku' topesingara' paja' to dada'a gau' -ra, mpoka'ahi' moto-ra-rawo tauna to mpoka'ahi' -ra.

⁴⁶Kajti če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vam bode? Ne delajo li tega tudi cestninarji?

⁴⁷Ane lompe' nono-ta muntu' hi ema' -ta-wadi, napa pelabia-na kehi-ta toe-e? Bangku' tauna to uma mpo'incai Alata'ala, bate toe wo'o-rawo po'ingku-ra.

⁴⁷In če pozdravljate samo brate svoje, kaj delate posebnega? Ne delajo li tudi pogani tako?Vi torej bodite popolni, kakor je popoln Oče vaš nebeški.

⁴⁸Kita' kana lompe' po'ingku-ta hante uma ria ruke-ruke-na, hewa po'ingku-na Alata'ala Tuama-ta to hi rala suruga.

⁴⁸Vi torej bodite popolni, kakor je popoln Oče vaš nebeški.