¹Pazite, da ne boste izkazovali pravičnosti svoje pred ljudmi, da bi vas oni videli, sicer nimate plačila pri Očetu svojem, ki je v nebesih.

¹"Pelompehi-e', neo' -ta mpobabehi ada agama hi mata ntodea bona rahilo doo-wadi. Ane hewa toe gau' -ta, uma-ta mpai' nagane' Alata'ala, Tuama-ta to hi rala suruga.

²Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da jih hvalijo ljudje. Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje.

²Jadi', ane mewai' -ta doi hi tauna to kabu, neo' -hawo ntora ra'uli' hilau, hewa kabiasaa-ra tauna to lompe' hi mali-na-wadi. Hira' toe mpopehilo kalompe' nono-ra hi rala tomi posampayaa ba hi karajaa bona ra'une' doo. Mpu'u ku'uli' -kokoi: uma mpai' ria napa-napa to rarata ngkai Alata'ala, apa' mpolia' rarata-mi-rana pe'une' doo.

³Ti pa kadar daješ miloščino, naj ne ve levica tvoja, kaj dela desnica tvoja:

³Jadi' ane kita' mewai', agina tatonu bongo pewai' -ta, neo' ra'uli' hilau.

⁴da bode miloščina tvoja na skrivnem, in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne.

⁴Agina tatonu pewai' -ta tetu, hante uma ria to mpo'incai. Tuama-ta to hi rala suruga-wadi to mpo'inca. Nahilo kehi-ta to uma ra'incai doo, pai' nahiwili-taka mpai'.

⁵In kadar molite, ne bodite kakor hinavci, kajti oni radi po shodnicah in uličnih voglih stoječ molijo, da se kažejo ljudem. Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje.

⁵"Ane mosampaya, neo' -ta hewa tauna to lompe' hi mali-na-wadi. Konoa-ra, mosampaya ngkokore hi rala tomi posampayaa ba hi porompengaa ohea bona rahilo doo. Jadi', apa' mpolia' rarata-mi-rana pe'une' doo, mpu'u ku'uli' -kokoi: uma-rapa mpai' mporata napa-napa ngkai Alata'ala.

⁶Ti pa, kadar moliš, pojdi v izbo svojo in zapri duri svoje ter moli k Očetu svojemu, ki je na skrivnem, in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne.

⁶Jadi', ane mosampaya-ta, mesua' hi rala tomi, unca wobo', pai' -ta lako' mosampaya-di hi Tuama-ta to uma kahiloa. Apa' nahilo moto-di kehi-ta to uma ra'incai doo, pai' nahiwili-taka mpai'.

⁷Kadar pa molite, ne govorite mnogo kakor pogani, kajti oni mislijo, da bodo uslišani zaradi obilih besed svojih.

⁷"Ane mosampaya, neo' ntora rahuu-hulii' hante uma ria pekiri, hewa tauna to uma mpo'incai Alata'ala. Ra'uli' -rana, ane moloe pololita-ra, madupa' mpai' posampaya-ra.

⁸Ne delajte se torej njim enakih: kajti Oče vaš ve, česa vam je treba, preden ga vi prosite.

⁸Neo' mpenau' kehi-ra toe! Na'inca ami' -mi Tuama-ta to hi rala suruga napa to taparaluu kako'ia-na taperapi'.

⁹Vi torej molite takole: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje.

⁹Jadi', mosampaya hewa toi: Tuama-kai to hi rala suruga, Pomperapia' -kai, bona hawe'ea tauna mpobila' hanga' -nu to moroli',

¹⁰Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.

¹⁰bona Iko jadi' Magau' hi dunia', bona hawe'ea tauna hi dunia' mpobabehi konoa-nu, hibalia hante ihi' suruga.

¹¹Kruh naš vsakdanji daj nam danes.

¹¹Wai' -kai pongkoni' to kiparaluu eo toe lau.

¹²In odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpuščamo dolžnikom svojim.

¹²Ampungi sala' -kai, hewa kai' wo'o mpo'ampungi sala' doo hi kai'.

¹³In ne vpelji nas v izkušnjavo, temuč reši nas zlega. Ker tvoje je kraljestvo in moč in slava na vekomaj. Amen.

¹³Neo' -kai nupelele' rasori, bahaka-kai ngkai kuasa anudaa'. ((Apa' Iko-mi Magau' to mokuasa pai' to bohe tuwu' -nu, duu' kahae-hae-na. Amin.))

¹⁴Kajti če odpustite ljudem njih pregreške, odpusti tudi vam Oče vaš nebeški.

¹⁴"Ane ta'ampungi doo-ta to masala' hi kita', Tuama-ta to hi rala suruga wo'o mpo'ampungi sala' -ta.

¹⁵Če pa ne odpustite ljudem njih pregreškov, tudi Oče vaš ne odpusti vaših pregreh.

¹⁵Aga ane uma ta'ampungi doo to masala' hi kita', wae wo'o Tuama-ta to hi rala suruga, uma-ta na'ampungi.

¹⁶Kadar se pa postite, ne delajte se žalostnih kakor hinavci; pačijo namreč obraze svoje, da pokažejo ljudem, da se postijo. Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje.

¹⁶"Ane mopuasa', neo' mengkamonto' hewa tauna to lompe' hi mali-na-wadi. Ane mopuasa' -ra, mengkamonto' -ra pai' tungkai' uma-ra monoku ba mokarabii, bona rahilo doo kamopuasa' -ra. Kiwoi-e': apa' mpolia' rarata-mi-rana pe'une' doo, uma-rapa mpai' mporata napa-napa ngkai Alata'ala.

¹⁷Ti pa si, kadar se postiš, pomazili glavo in umij obraz:

¹⁷Jadi', ane mopuasa' -ta, monoku pai' mokarabii-ta,

¹⁸da te ne bodo videli ljudje, da se postiš, temuč Oče tvoj, ki je na skrivnem; in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne.

¹⁸bona neo' ra'incai doo kamopuasa' -ta. Muntu' Tuama-ta to hi rala suruga to uma kahiloa, Hi'a-wadi to mpo'inca kamopuasa' -ta. Nahilo moto kehi-ta to uma ra'incai doo, pai' nahiwili-taka mpai'.

¹⁹Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi podkopavajo in kradejo,

¹⁹"Neo' mporumpu rewa hi dunia'. Apa' rewa hi dunia' ma'ala naserohi anutuwu' ba jadi' ta'igaraa'. Pontimamahia rewa-ta ma'ala rabongka pai' rewa-ta rapanako.

²⁰temuč nabirajte si zakladov v nebesih, kjer ne molj, ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne podkopavajo in ne kradejo.

²⁰Kana mporumpu-ta rewa hi rala suruga. Rewa-ta hi rala suruga toe, uma mpai' moronto, apa' uma-hana ria to meta'igaraai' hi ria, pai' uma ria anutuwu' to mposerohi, pai' uma ria to mpanako.

²¹Kajti kjer je zaklad tvoj, tam bode tudi srce tvoje.

²¹Apa' hiapa pontimamahia rewa-ta, hi retu wo'o nono-ta.

²²Svetilo telesu je oko. Če je torej oko tvoje zdravo, bo svetlo vse telo tvoje.

²²"Mata-ta ma'ala rarapai' -ki hulu'. Ane lompe' mata-ta, monoto pehilo-ta.

²³Če je pa oko tvoje pokvarjeno, bo temno vse telo tvoje. Če je torej luč, ki je v tebi, tema, kolika je ta tema!

²³Aga ane mogawu mata-ta, hewa mobengi pehilo-ta. Jadi', ane Pue' mpobajahi nono-ta pai' tapomobengi nculii', uma mowo kamobengi riki-na.

²⁴Nihče ne more dvema gospodoma služiti; ker ali bo enega mrzil in drugega ljubil, ali bo enemu vdan in bo drugega zaničeval. Ne morete Bogu služiti in mamonu.

²⁴"Uma-hawo ria hadua tauna to mobago hi rodua tua. Apa' hadua mpai' nape'ahi', hadua napokahuku'. Hadua natuku' -ki hawa' -na, hadua nasapuaka. Wae wo'o kita', uma-ta bisa mpotuku' konoa Alata'ala, pai' hamali-ta ntora mporumpu rewa dunia'.

²⁵Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli in kaj boste pili, tudi ne za telo svoje, kaj boste oblekli. Mar ni življenje več nego hrana in telo več nego obleka?

²⁵"Toe pai' ku'uli' -kokoi: neo' -koi me'eka' ba mpo'uli': `Napa-le' to takoni' -e pai' to ta'inu-e?' Neo' -koi me'eka' ba mpo'uli': `Napa-le' to tapohea-e?' Apa' tuwu' -ni meliu ngkai pongkoni' pai' pohea.

²⁶Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in tudi ne spravljajo v žitnice, in Oče vaš nebeški jih živi. Mar niste vi veliko več od njih?

²⁶Penonoi-dile danci to ngkalimoko hilou tumai-e. Uma-ra molia', uma-ra mepae, uma ria wilulu-ra. Aga nau' wae, Tuama-ni to hi rala suruga mpowai' moto-ra pongkoni'. Hiaa' hi poncilo Alata'ala, koi' meliu katuwu' -ni ngkai katuwu' danci, pai' meliu pompewili' -na hi koi' ngkai pompewili' -na danci.

²⁷Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji primakniti en komolec?

²⁷Napa-mi kalaua-na wori' rahi pekiri-ni pai' kakoroa' -ni. Apa' nau' sese' ncuu-ta mpopekiri wori' nyala, uma-ta bisa mpodonihii umuru-ta nau' kampa' hamengi.

²⁸In za obleko čemu skrbite? Poglejte lilije na polju, kako rastejo: ne trudijo se in ne predejo;

²⁸"Napa pai' sese' rahi-koi mpopekiri pohea-ni? Penonoi-dile katuwu' wunga hi papada-e. Uma-ra mobago, uma-ra mpobabehi pohea-ra.

²⁹pravim vam pa, da se tudi Salomon v vsej slavi svoji ni oblekel kakor teh ena.

²⁹Aga ku'uli' -kokoi: bangku' Magau' Salomo-hawoe' hante hawe'ea ka'uaa' -na, pohea-na uma hewa kancola-na wunga toera lau.

³⁰Če pa travo na polju, ki danes stoji in jo jutri vržejo v peč, Bog tako oblači, mar ne bo mnogo bolj vas, maloverni?

³⁰Jadi', ane Alata'ala mpakancola kowo' to hi papada toera lau-- to ria hi eo toe lau, pai' rasuwe mepulo-- peliu-liu-nami koi'! Meliu pompewili' -na hi koi'. Jadi', napa-di pai' uma nipangala' pompewili' -nae?

³¹Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli?

³¹"Toe pai' ku'uli' -kokoi: neo' -koi me'eka' ba mpo'uli': `Napa-le' to takoni' pai' to ta'inu-e? Napa-le' to tapohea-e?'

³²Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete.

³²Hawe'ea tetu lau to ntora rapenonoi tauna to uma mpo'incai Alata'ala. Koi', neo' -pi nipoka'eka' tetu lau, apa' Tuama-ni to hi rala suruga mpo'inca kaniparaluu-na hawe'ea tetu lau.

³³Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.Ne skrbite torej za jutri; kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dosti ima vsak dan svojega zla.

³³To kana tapenonoi, toi: babehi napa to monoa' hi poncilo Alata'ala, bona Hi'a jadi' Magau' -ta. Ane toe-pi to tapopori'ulu, to ntani' -ntani' -na nawai' moto-ta mpai' omea.

³⁴Ne skrbite torej za jutri; kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dosti ima vsak dan svojega zla.

³⁴Jadi', neo' -ta sese' mpopekiri napa to jadi' eo mepulo. Eo toe lau hono' -mi-hawo kasusaa' -na, neo' -pi radonihii tena mpekiri to jadi' hi eo mepulo.