1Ker so že mnogi poskusili spisati poročilo o dogodkih, ki so med nami popolnoma izpričani,
1 Yaw Teyofil mu tedd mi, xam nga ne, nit ñu bare sasoo nañoo bind ab nettali bu jëm ci mbir, yi xewoon ci sunu biir,
2kakor so nam jih izročili tisti, ki so od začetka vse sami videli in so bili služabniki besede,
2 li dëppook waxi seede, yi ko teewe woon li dale ca ndoorte la te ñu mujj nekk jawriñi kàddug Yàlla.
3namenil sem se tudi jaz, ko sem vse od začetka skrbno izprašal, po vrsti to pisati tebi, častiti Teofil,
3 Léegi nag kon man ci sama wàll, gëstu naa ci lépp li ko dale ca njàlbéen ga, te fas naa la ko yéenee bindal, nettali la ni xew-xew yooyu deme woon tembe.
4da spoznaš resničnost besed, v katerih si bil poučen.
4 Noonu dinga man a xam ne, li ñu la jàngaloon lu wér peŋŋ la.
5Bil je v dneh Heroda, kralja judejskega, duhovnik po imenu Zaharija, iz vrste Abijeve, in ženo je imel iz hčerá Aronovih, in ime ji je bilo Elizabeta.
5 Ca jamonoy Erodd, mi nekkoon buur ca réewu Yawut ya, amoon na saraxalekat bu ñu tudde Sakariya te bokk ca mbootaayu saraxalekat, ya askanoo ci Abiya. Jabaram Elisabet askanoo moom itam ci Aaroona.
6Bila sta pa oba pravična pred Bogom, živeč po vseh zapovedih in postavah Gospodovih brez madeža.
6 Sakariya ak jabaram ñu jub lañu ca kanam Yàlla, di topp ni mu ware ndigal yi ak dogali Boroom bi yépp.
7In nista imela otrok, ker je bila Elizabeta nerodovitna, in oba sta se že bila postarala.
7 Waaye amuñu doom, ndaxte Elisabet mënul a am doom, te it fekk ñoom ñaar ñépp ay màggat lañu.
8Zgodi se pa, ko je po redu vrste svoje opravljal duhovsko službo pred Bogom,
8 Benn bés nag Sakariya doon def liggéeyu saraxaleem ca Yàlla, ndaxte mbootaayam a aye keroog.
9da ga zadene žreb, naj zažge kadilo, ko vstopi v svetišče Gospodovo.
9 Bi ñuy tegoo bant, ni ko saraxalekat yi daan defe nakajekk, ngir xam kan mooy dugg ca bérab bu sell ba ca kër Yàlla ga, ngir taal fa cuuraay, bant ba tegu ci Sakariya.
10In vsa množica ljudstva je bila zunaj in je molila ob uri kajenja.
10 Ca waxtu wa ñuy taal cuuraay la, mbooloo maa nga woon ca biti, di ñaan.
11Prikaže pa se mu angel Gospodov, stoječ na desni strani kadilnega oltarja.
11 Noonu benn malaakam Boroom bi daldi feeñu Sakariya, taxaw ca féeteek ndeyjooru saraxalukaay, ba ñuy taal cuuraay ca kawam.
12In Zaharija se ustraši, ko ga zagleda, in groza ga obide.
12 Naka la ko Sakariya gis, fitam daldi dem, mu tiit.
13Angel mu pa reče: Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je molitev tvoja, in žena tvoja Elizabeta ti porodi sina, in imenuj ime njegovo Janez.
13 Waaye malaaka ma ne ko: «Bul ragal dara Sakariya, ndaxte sa ñaan nangu na. Elisabet sa jabar dina la jural doom, te dinga ko tudde Yaxya.
14In on ti bo v radost in veselje, in veliko se jih bo radovalo rojstva njegovega.
14 Sa mbég lay doon, sa xol sedd ci, te ñu bare dinañu bég ci juddoom,
15Kajti velik bo pred Gospodom; in vina in močne pijače ne bo pil in s svetim Duhom bo napolnjen že od materinega telesa.
15 ndaxte dina nekk ku màgg ca kanam Yàlla. Du naan biiñ walla dara luy màndil, te bu juddoo, Xel mu Sell mi daldi ko solu.
16In veliko sinov Izraelovih bo izpreobrnil h Gospodu, njih Bogu.
16 Dina delloosi niti Israyil yu bare ci Yàlla seen Boroom.
17Pojde namreč pred njim v duhu in moči Elijevi, da obrne srca očetov k otrokom in nepokorne k razumnosti pravičnih, da postavi Gospodu ljudstvo pripravljeno.
17 Mooy jiitu, di yégle ñëwu Boroom bi, ànd ak xel mi ak doole, ji yonent Yàlla Iliyas amoon, ngir jubale xoli baay yi ak doom yi, ngir delloo ñi déggadi ci maanduteg ñi jub. Noonu dina waajal mbooloo muy teeru Boroom bi.»
18Pa reče Zaharija angelu: Po čem naj spoznam to? Jaz sem vendar starec in moja žena je že priletna.
18 Sakariya daldi ne malaaka ma: «Nan laay xame ne, loolu dëgg la? Ndaxte mag laa, te sama jabar it màggat na.»
19In angel odgovori in mu reče: Jaz sem Gabriel, ki stojim pred obličjem Božjim in sem poslan, naj govorim s teboj in ti oznanim to veselo vest.
19 Malaaka ma tontu ko ne: «Man maay Jibril miy taxaw ci kanam Yàlla. Dañu maa yónni ngir ma wax ak yaw te yégal la xebaar bu baax boobu.
20In glej molčal boš in ne boš mogel govoriti do dne, ko se to zgodi, ker nisi veroval besedam mojim, ki se izpolnijo v svojem času.
20 Léegi nag gannaaw gëmuloo li ma wax, dinga luu te dootuloo man a wax, ba kera sama wax di am, bu jamonoom jotee.»
21In ljudstvo je čakalo Zaharija, in čudili so se, da se tako dolgo mudi v svetišču.
21 Fekk na booba mbooloo maa ngi xaar, jaaxle lool ci li Sakariya yàgg ca bérab bu sell ba.
22Ko pa pride ven, ne more jim govoriti, in spoznajo, da je videl prikazen v svetišču; a on jim le namigava in ostane nem.
22 Waaye bi mu génnee nag, mënul a wax ak ñoom. Noonu nit ña xam ne, dafa am lu ko feeñu ca bérab bu sell ba. Dafa luu, ba di leen liyaar.
23In zgodi se, ko se dopolnijo dnevi službe njegove, da odide na dom svoj.
23 Bi Sakariya matalee liggéeyu saraxaleem ba noppi, mu daldi ñibbi.
24A po teh dneh spočne Elizabeta, žena njegova, in se skriva pet mesecev,
24 Bi mbir yooyu weesoo, Elisabet jabaram ëmb, di ko nëbb lu mat juróomi weer
25govoreč: Tako mi je storil Gospod v dneh, ko se je ozrl name, da me reši sramote moje med ljudmi.
25 te naan: «Lii mooy yiw wi ma Boroom bi defal, ba fajal ma li doon sama gàcce ci nit ñi!»
26V šestem mesecu pa pošlje Bog angela Gabriela v mesto galilejsko, ki mu je ime Nazaret,
26 Bi Elisabet nekkee ci juróom-benni weeram, Yàlla yónni na malaakaam Jibril ca dëkku Nasaret ca diiwaanu Galile.
27k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija.
27 Mu yebal ko ca janq bu ñu may waa ju bokk ci askanu Daawuda te ñu koy wax Yuusufa, waaye àndaguñu. Janq baa ngi tudd Maryaama.
28In angel pride k njej in reče: Zdrava, z milostjo obdarovana! Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami.
28 Malaaka ma dikk ca moom ne ko: «Jàmm ngaam, yaw mi Boroom bi defal aw yiw; mu ngi ak yaw.»
29Ona pa se prestraši besede njegove in premišljuje, kakšen bi bil ta pozdrav.
29 Waxi malaaka ma daldi jaaxal Maryaama, muy xalaat lu nuyoo boobu man a tekki.
30In angel reče: Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.
30 Malaaka ma ne ko: «Bul ragal dara Maryaama, ndaxte Yàlla tànn na la ci yiwam.
31In glej, spočela boš v telesu in rodila sina, in imenuj ime njegovo Jezus.
31 Dinga ëmb, jur doom ju góor; nanga ko tudde Yeesu.
32Ta bode velik in Sin Najvišjega se bo imenoval; in Gospod Bog mu bo dal prestol Davida, očeta njegovega,
32 Ku màgg lay nekki, te dinañu ko wooye Doomu Aji Kawe ji. Boroom bi Yàlla dina ko jébbal nguuru Daawuda maamam.
33in kraljeval bo v hiši Jakobovi vekomaj in kraljestvu njegovemu ne bo konca.
33 Noonu dina yilif askanu Yanqóoba ba fàww, te nguuram du am àpp.»
34Marija pa reče angelu: Kako bo to, ko moža ne poznam?
34 Maryaama laaj malaaka ma ne ko: «Naka la loolu man a ame? Man de, janq laa ba tey.»
35In angel odgovori in ji reče: Sveti Duh pride nadte in moč Najvišjega te obsenči; zato se bo Sveto, ki se porodi, imenovalo Sin Božji.
35 Malaaka ma tontu ko ne: «Xel mu Sell mi dina wàcc ci yaw, te Aji Kawe ji dina la yiir ci kàttanam. Moo tax xale biy juddu dinañu ko wooye Ku sell ki, Doomu Yàlla ji.
36In glej Elizabeta sorodnica tvoja, tudi ona je spočela sina v starosti svoji; in ta mesec je šesti njej, ki jo imenujejo nerodovitno.
36 Elisabet sa mbokk mi it dina am doom ju góor cig màggatam. Ki ñu doon wooye ku mënul a am doom, mu ngi ci juróom-benni weeram.
37Kajti nobene besede ne bo pri Bogu, ki se ne bi mogla izpolniti.
37 Ndaxte dara tëwul Yàlla.»
38Marija pa reče: Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po besedi tvoji! In angel odide od nje.
38 Maryaama ne ko: «Jaamub Boroom bi laa. Na Yàlla def ci man li nga wax.» Ci noonu malaaka ma daldi dem.
39Odpravi pa se Marija te dni in gre jadrno v gore, v mesto Judovo,
39 Ci jamono jooju Maryaama jóg, gaawantu dem ci benn dëkk bu nekkoon ca tund ya ca diiwaanu Yude.
40ter pride v hišo Zaharijevo in pozdravi Elizabeto.
40 Mu dugg ca kër Sakariya, daldi nuyu Elisabet.
41In zgodi se, ko začuje Elizabeta pozdrav Marijin, da zaigra dete v telesu njenem; in Elizabeta se napolni svetega Duha
41 Naka la Elisabet dégg Maryaama di nuyoo, doomam daldi yengatu ci biiram. Noonu Xelum Yàlla mu Sell mi daldi solu Elisabet.
42in zakliče z močnim glasom in reče: Blagoslovljena si ti med ženami, in blagoslovljen je sad telesa tvojega.
42 Elisabet wax ca kaw ne: «Barkeel nañu la ci jigéen ñi, barkeel doom ji nga ëmb!
43In odkod meni to, da je prišla Gospoda mojega mati k meni?
43 Man maay kan, ba ndeyu sama Boroom ñëw di ma seetsi?
44Kajti, glej, ko je prišel glas pozdrava tvojega v ušesa moja, je veselja zaigralo dete v telesu mojem.
44 Maa ngi lay wax ne, naka laa la dégg ngay nuyoo rekk, sama doom ji yengu ci sama biir ndax mbég.
45In blagor ji, ki je verovala, ker se dopolni, kar ji je rekel Gospod.
45 Barke ñeel na la, yaw mi gëm ne, li la Boroom bi yégal dina mat!»
46In Marija reče: Duša moja poveličuje Gospoda,
46 Noonu Maryaama daldi ne:
47in duh moj se je razveselil v Bogu, Zveličarju mojem,
47 «Sama xol a ngi màggal Boroom bi,sama xel di bég ci Yàlla sama Musalkat,
48ker se je ozrl na nizkost dekle svoje. Kajti glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
48 ndaxte fàttaliku na ma,man jaamam bu woyof bi.Gannaawsi tey, niti jamono yéppdinañu ma wooye ki ñu barkeel,
49ker mi je storil velike reči on, ki je mogočen, in sveto je ime njegovo,
49 ndaxte Ku Màgg ki defal na ma lu réy.Turam dafa sell.
50in usmiljenje njegovo traja od roda do roda tistim, ki se ga bojé.
50 Day wàcce yërmandeem ci ñi ko ragal,ci seeni sët ba ci seeni sëtaat.
51Pokazal je moč z roko svojo, razkropil je ošabne v misli njih srca.
51 Wone na jëf yu mag ci dooley loxoom,te tas mbooloom ñiy réy-réylu,
52Pahnil je mogočnike s prestola in ponižne je povišal.
52 daaneel boroom doole yi ci seen nguur,yékkati baadoolo yi.
53Lačne je nasitil z dobrimi rečmi in bogate je odpravil prazne.
53 Ñi xiif, reggal na leen ak ñam wu neex,te dàq boroom alal yi,ñu daw ak loxoy neen.
54Sprejel je Izraela, hlapca svojega, da se spomni usmiljenja svojega,
54 Wallu na bànni Israyil giy jaamam,di fàttaliku yërmandeem,
55Kakor je govoril očetom našim, Abrahamu in semenu njegovemu na vekomaj.
55 ni mu ko dige woon sunuy maam,jëmale ko ci Ibraayma ak askanam ba fàww.»
56Marija pa ostane pri njej kake tri mesece, in se vrne na svoj dom.
56 Noonu Maryaama toog fa Elisabet lu war a tollook ñetti weer, sog a ñibbi.
57A Elizabeti se dopolni čas, da porodi, in rodi sina.
57 Gannaaw loolu jamono ji Elisabet war a mucc agsi, mu daldi jur doom ju góor.
58In njeni sosedje in sorodniki zaslišijo, da je poveličal Gospod usmiljenje svoje na njej, in se radujejo ž njo.
58 Dëkkandoom yi ak mbokkam yi yég ne, Boroom bi won na ko yërmande ju réy, ñu ànd ak moom bég.
59In zgodi se osmi dan, da pridejo obrezovat dete in ga kličejo po imenu očeta njegovega, Zaharija.
59 Bi bés ba dellusee, ñu ñëw xarafalsi xale ba, bëgg koo dippee baayam Sakariya.
60A mati njegova odgovori in reče: Ne, ampak Janez se bo imenoval.
60 Waaye yaayam ne leen: «Déedéet, Yaxya lay tudd.»
61In reko ji: Saj ni nikogar v sorodstvu tvojem, ki bi mu bilo tako ime.
61 Ñu ne ko: «Amoo menn mbokk mu tudd noonu.»
62In pomignejo očetu njegovemu, kako hoče, da bi ga imenovali.
62 Ñu daldi liyaar baayam, ngir xam nan la bëgg ñu tudde xale ba.
63In veli si dati tablico in napiše takole: Janez mu je ime. In vsi se začudijo.
63 Sakariya laaj àlluwa, bind ci ne: «Yaxya la tudd.» Ñépp daldi waaru.
64In pri tej priči se odpro usta njegova in jezik se mu razveže, in govori, hvaleč Boga.
64 Ca saa sa Yàlla dindi luu gi, Sakariya daldi waxaat, di màggal Yàlla.
65In strah obide vse njih sosede in po vsem Judejskem pogorju se pripoveduje o vseh teh rečeh.
65 Waa dëkk ba bépp jaaxle, xew-xew yooyu siiw ca tundi Yude yépp.
66In vsi, ki jih slišijo, si jih vtisnejo v srce, govoreč: Kaj neki bo iz tega deteta? Zakaj roka Gospodova je bila ž njim.
66 Ñi dégg nettali, bi jëm ci mbir yooyu, dañu koo denc ci seen xol te naan: «Nu xale bii di mujje nag?» Ndaxte leeroon na ne, dooley Boroom baa ngi ànd ak moom.
67In Zaharija, oče njegov, se napolni svetega Duha in prorokuje, govoreč:
67 Sakariya baayu Yaxya daldi fees ak Xel mu Sell mi. Noonu mu wax ci kàddug Yàlla ne:
68Hvaljen Gospod, Bog Izraelov, ki je obiskal ljudstvo svoje in mu pripravil odrešenje,
68 «Cant ñeel na Boroom bi, Yàllay Israyil,ndaxte wallusi na mbooloom, ba jot leen!
69in nam povzdignil rog zveličanja v hiši Davida, služabnika svojega,
69 Feeñal na nu Musalkat bu am doole,bi soqikoo ci askanu Daawuda jaamam,
70(kakor je govoril z usti svetih prorokov svojih, ki so bili od nekdaj),
70 ni mu yéglee woon bu yàggjaarale ko ci yonentam yu sell yi.
71rešitev od sovražnikov naših in iz rok vseh, ki nas mrze;
71 Dina nu musal ci sunuy noon,jële nu ci sunu loxoy bañaale.
72da izkaže usmiljenje očetom našim in se spomni svete zaveze svoje,
72 Yàlla wone na yërmandeem,ji mu digoon sunuy maam,te di fàttaliku kóllëre, gi mu fas ak ñoom,
73prisege, ki jo je prisegel Abrahamu, očetu našemu,
73 di ngiñ, li mu giñaloon sunu maam Ibraayma naan,
74da nam bo dal, da mu, rešeni iz rok sovražnikov svojih, služimo brez straha
74 dina nu teqale ak sunuy noon,ngir nu man koo jaamu ci jàmm,
75v svetosti in pravičnosti pred njim vse svoje žive dni.
75 nu sell te jub ci kanamam sunu giiru dund.
76In ti, dete, se boš imenovalo prorok Najvišjega; kajti pojdeš pred obličjem Gospodovim, da mu pripraviš poti
76 Yaw nag doom, dinañu lay wooye yonentu Aji Kawe ji,ndaxte dinga jiitu, di yégle ñëwu Boroom bi,di ko xàllal yoon wi.
77in daš ljudstvu njegovemu spoznanje zveličanja, ki je v odpuščenju njih grehov,
77 Dinga xamal mbooloom,ni leen Boroom bi man a musale,jaare ko ci seen mbaalug bàkkaar,
78po prisrčnem usmiljenju Boga našega, po katerem, nas je obiskal Vzhod z višave,
78 ndaxte Yàlla sunu Boroom fees na ak yërmande,ba tax muy wàcce ci nun jant buy fenk,
79da obsije tiste, ki sedé v temi in v senci smrti, da vodi noge naše na pot miru.Dete pa je raslo in se krepilo v duhu, in v puščavi je bilo do dne, ko se pokaže Izraelu.
79 ngir leeral ñi toog ci lëndëm,takkandeeru dee tiim leen,ngir jiite nu ci yoonu jàmm.»
80Dete pa je raslo in se krepilo v duhu, in v puščavi je bilo do dne, ko se pokaže Izraelu.
80 Noonu Yaxyaa ngi doon màgg, te xelam di ubbiku. Mu dëkk ca màndiŋ ma, ba bés ba muy feeñu bànni Israyil.