¹Zgodi se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.

¹ Ca jamono jooja buur bu mag bu ñuy wax Ogust joxe ndigal ne, na ñépp binduji.

²To popisovanje je bilo prvo, ko je vladal v Siriji Cireniji.

² Mbindu mooma, di mu jëkk ma, daje na ak jamono, ja Kiriñus nekke boroom réewu Siri.

³In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto.

³ Noonu ku nekk dem binduji ca sa dëkku cosaan.

⁴Napoti pa se tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz hiše in rodovine Davidove,

⁴ Yuusufa nag daldi jóge Nasaret ca diiwaanu Galile, jëm ca diiwaanu Yude ca Betleyem, dëkk ba Daawuda cosaanoo, ndaxte ci askanu Daawuda la bokk.

⁵da se zapiše z Marijo, zaročeno mu ženo, ki je bila noseča.

⁵ Mu dem binduji, ànd ak Maryaama jabaram, fekk booba Maryaama ëmb.

⁶Zgodi se pa, ko sta bila tam, da se dopolnijo dnevi, da porodi.

⁶ Bi ñu nekkee Betleyem, waxtu wa mu waree mucc agsi.

⁷In rodi sina svojega prvenca ter ga povije v plenice in ga položi v jasli, ker jima ni bilo prostora v prenočišču.

⁷ Mu taawloo doom ju góor, mu laxas ko ci ay laytaay, tëral ko ca lekkukaayu jur ga, ndaxte xajuñu woon ca dalukaay ba.

⁸In pastirji so čuli v tistem kraju pod milim nebom in so stražili po noči svojo čredo.

⁸ Fekk booba amoon na ca gox ba ay sàmm yu daan fanaan ca tool ya, di wottu jur ga.

⁹In angel Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije, in silno se prestrašijo.

⁹ Noonu benn malaakam Boroom bi feeñu leen, ndamu Boroom bi daldi leer, melax, wër leen. Tiitaange ju réy jàpp leen.

¹⁰In angel jim reče: Ne bojte se, kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu:

¹⁰ Waaye malaaka mi ne leen: «Buleen tiit, ndaxte dama leen di xamal xebaar bu baax buy indi mbég mu réy ci nit ñépp.

¹¹Ker vam se je danes rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem.

¹¹ Tey jii ca dëkku Daawuda, ab Musalkat juddul na leen fa, te mooy Almasi bi, di Boroom bi.

¹²In to vam bodi znamenje: Našli boste dete v plenice povito, ležeče v jaslih.

¹² Ci firnde jii ngeen koy xàmmee: dingeen gis liir bu ñu laxas ci ay laytaay, tëral ko ci lekkukaayu jur.»

¹³In hipoma se pokaže z angelom množica nebeške vojske, ki so hvalili Boga in govorili:

¹³ Bi mu waxee loolu, yeneen malaaka yu bare yu jóge asamaan, ànd ak moom, di sant Yàlla naan:

¹⁴Slava na višavah Bogu in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.

¹⁴ «Nañu màggal Yàlla ca asamaan su kawe sa,te ci àddina, na jàmm ji wàcc ci nit, ñi mu nangu ndax yiwam!»

¹⁵In zgodi se, ko odidejo angeli od njih v nebesa, pa reko pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je oznanil Gospod.

¹⁵ Bi malaaka ya delloo ca asamaan, sàmm yi di waxante naan: «Nanu dem boog Betleyem, seeti la fa xew, li nu Boroom bi xamal.»

¹⁶In pridejo jadrno in najdejo Marijo in Jožefa in dete, da leži v jaslih.

¹⁶ Ñu daldi gaawantu dem, gis Maryaama ak Yuusufa, ak liir, ba ñu tëral ca lekkukaayu jur ga.

¹⁷Ko ga pa vidijo, oznanijo vest, ki jim je bila povedana o tem detetu.

¹⁷ Bi ñu leen gisee, ñu nettali la ñu leen waxoon ca mbirum xale ba.

¹⁸In vsi, ki slišijo, se čudijo temu, kar jim pripovedujejo pastirji.

¹⁸ Ñi dégg li sàmm yi doon wax ñépp daldi waaru lool.

¹⁹Marija pa ohrani vse te besede, premišljujoč jih v srcu svojem.

¹⁹ Waaye Maryaama moom, takkoon na mbir yooyu yépp, di ko xalaat ci xolam.

²⁰In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano.

²⁰ Noonu sàmm ya dellu ca seen jur, di màggal Yàlla, di ko sant ci li ñu déggoon lépp te gis ko, ndaxte lépp am na, ni ko Boroom bi waxe woon.

²¹In ko se dopolni osem dni, da ga obrežejo, mu dado ime Jezus, katero je bil imenoval angel, preden je bil spočet v telesu.

²¹ Bi bés ba dellusee jamonoy xarafal xale ba agsi. Ñu tudde ko Yeesu, ni ko malaaka ma diglee woon, laata ko yaayam di ëmb.

²²In ko se jima dopolnijo dnevi očiščevanja po postavi Mojzesovi, ga prineso v Jeruzalem, da ga postavijo pred Gospoda,

²² Noonu jamono ji ñu leen waroon a sellale agsi, ni ko yoonu Musaa tërale. Waajuri Yeesu yi daldi koy yóbbu ca dëkku Yerusalem, ngir sédde ko Boroom bi.

²³kakor je pisano v postavi Gospodovi: „Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu“,

²³ Ndaxte bind nañu ci yoonu Boroom bi ne: «Bépp taaw bu góor, nañu ko sédde Boroom bi.»

²⁴in da opravijo daritev po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovi: dve grlici ali dva golobiča.

²⁴ Bi ñu ko yóbboo, def nañu itam sarax, ni ko yoonu Boroom bi santaanee: «ñaari pitaxu àll walla ñaari xati yu ndaw.»

²⁵In glej, v Jeruzalemu je bil človek, ki mu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen in je čakal tolažbe Izraelove, in sveti Duh je bil nad njim.

²⁵ Amoon na ca Yerusalem nit ku tudd Simeyon. Nit ku fonkoon yoonu Yàlla la te déggal ko, doon séentu jamono, ji Yàlla war a dëfël bànni Israyil. Xel mu Sell mi mu ngi ci moom,

²⁶In sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne zazre Kristusa Gospodovega.

²⁶ te xamal na ko ne, du dee mukk te gisul Almasib Boroom bi.

²⁷In pride po Duhu v tempelj. In ko prineso starši otroka Jezusa v tempelj, da opravita zanj po šegi postave,

²⁷ Noonu Xelum Yàlla daldi yóbbu Simeyon ba ca kër Yàlla ga. Bi waajuri Yeesu indee xale ba, ngir sédde ko Yàlla, ni ko yoon wi santaanee,

²⁸ga vzame tudi on v naročje svoje in hvali Boga in reče:

²⁸ Simeyon jël xale bi, leewu ko, daldi sant Yàlla ne:

²⁹Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svoji v miru,

²⁹ «Boroom bi, nanga yiwi sa jaam,mu noppaluji ci jàmm, ni nga ko waxe.

³⁰ker so videle oči moje zveličanje tvoje,

³⁰ Ndaxte sama bët tegu na ci mucc gi nga lal,

³¹ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov,

³¹ xeet yépp seede ko.

³²luč v razsvetljenje poganov in v slavo ljudstva tvojega Izraela.

³² Muy leer giy leeral xeet yi,di ndamu Israyil say gaay.»

³³In njegov oče in mati njegova se čudita temu, kar se je govorilo o njem.

³³ Waajuri Yeesu yi waaru ci li ñu doon wax ci xale bi.

³⁴In blagoslovi ju Simeon in reče Mariji, materi njegovi: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu in za znamenje, kateremu se bo nasprotovalo

³⁴ Noonu Simeyon ñaanal leen, ba noppi ne Maryaama: «Xale bii Yàllaa ko yónni, ngir ñu bare ci Israyil daanu te yékkatiku. Def na ko it muy firnde ju ñuy weddi,

³⁵(a tebi sami presune meč dušo), da se razodenejo misli iz mnogih src.

³⁵ ba naqar dina xar sa xol ni jaasi. Noonu xalaati ñu bare feeñ.»

³⁶In bila je tu prorokinja Ana, hči Fanuelova, iz Aserjevega rodu. Ta je učakala visoko starost: ko je bila živela z možem sedem let po devištvu svojem,

³⁶ Amoon na it ca Yerusalem yonent bu ñuy wax Aana. Doomu Fanuwel mi askanoo ci Aser la woon, te Aana màggatoon na lool. Bi mu séyee, dëkk na juróom-ñaari at ak jëkkëram.

³⁷je bila zdaj vdova okoli štiriinosemdesetih let. Ona ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan.

³⁷ Jëkkër ja gaañu, te séyaatul. Léegi amoon na juróom-ñett-fukki at ak ñeent. Mi ngi dëkke woon a jaamu Yàlla guddi ak bëccëg ca kër Yàlla ga, di ñaan ak di woor.

³⁸In ta pristopi ravno tisto uro, in je hvalila Gospoda in govorila o njem vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema.

³⁸ Aana yem ca waxi Simeyon ya, daldi gërëm Yàlla tey yégal mbiri liir ba ñépp ñi doon séentu jamono, ji Yàlla war a jot Yerusalem.

³⁹In ko vse po postavi Gospodovi izvrše, se vrnejo v Galilejo, v mesto svoje Nazaret.

³⁹ Bi waajuri Yeesu yi matalee seen warugar ci lépp lu yoonu Boroom bi santaane woon, ñu dellu seen dëkku Nasaret ca diiwaanu Galile.

⁴⁰A dete je raslo in se krepilo v duhu in se napolnjevalo modrosti, in milost Božja je bila ž njim.

⁴⁰ Xale baa nga doon màgg, di dëgër, mu fees ak xel te yiwu Yàlla ànd ak moom.

⁴¹In njegovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik.

⁴¹ At mu jot nag waajuri Yeesu yi daan nañu dem Yerusalem, ngir màggali bésu Jéggi ba.

⁴²In ko mu je bilo dvanajst let in so šli v Jeruzalem po navadi tega praznika, je šel ž njimi.

⁴² Noonu bi Yeesu amee fukki at ak ñaar, ñu dem màggal ga, ni ñu ko daan defe nakajekk.

⁴³In ko so dopolnili praznične dni in se napotili domov, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu; in njegovi starši tega niso vedeli.

⁴³ Bi màggal ga tasee, ñu dëpp ñibbi, waaye xale ba Yeesu des Yerusalem, te ay waajuram yéguñu ko.

⁴⁴Misleč pa, da je pri potni druščini, preideta dan hodá in ga iščeta pri sorodnikih in pri znancih.

⁴⁴ Ñu xalaat ne, Yeesu dafa àndoon ak ñeneen, ñi ñu bokkaloon yoon. Bi ñu doxee bésub lëmm, ñu tàmbali di ko seet ci seen bokk yi ak seen xame yi.

⁴⁵In ko ga ne najdeta, se vrneta v Jeruzalem in ga iščeta.

⁴⁵ Bi ñu ko gisul nag, ñu daldi dellu Yerusalem, seeti ko.

⁴⁶In zgodi se po treh dneh, da ga najdeta v templju, kjer je sedel sredi učenikov ter jih poslušal in jih vpraševal.

⁴⁶ Ca gannaaw ëllëg sa ñu fekk ko ca kër Yàlla ga, mu toog ci jàngalekati Yawut yi, di déglu ak di laajte.

⁴⁷Čudili so se pa vsi, ki so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim.

⁴⁷ Ñépp ñi dégg li mu wax yéemu ci xel, mi mu àndal, ak ni mu doon tontoo.

⁴⁸In ko ga ugledata, se zavzameta, in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala.

⁴⁸ Naka la ko waajuram yi gis, ñu daldi waaru. Yaayam ne ko: «Sama doom, lu tax nga def nu lii? Man ak sa baay nu ngi la doon seet, jaaxle lool.»

⁴⁹On jima pa reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega?

⁴⁹ Mu ne leen: «Lu tax ngeen may seet? Xanaa xamuleen ne, damaa war a nekk ci sama kër Baay?»

⁵⁰In ona nista razumela besede, ki jo je jima rekel.

⁵⁰ Waaye xamuñu li kàddoom yi doon tekki.

⁵¹Ter gre ž njima in pride v Nazaret, in bil jima je pokoren. In mati njegova je hranila vse te besede v srcu svojem.In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.

⁵¹ Noonu Yeesu daldi ànd ak ñoom, dellu Nasaret te déggal ay waajuram. Fekk yaayam moom takk mbir yooyu yépp ci xolam.

⁵²In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.

⁵² Yeesoo ngi doon màgg ci jëmm, tey yokku ci xam-xam te neex Yàlla ak nit ñi.