¹Ishe, makanga muri ugaro bwedu Pamarudzi namarudzi.

¹{Molitev Mojzesa, moža Božjega.} O Gospod, ti si nam bil prebivališče od roda do roda.

²Makomo asati azvarwa, Musati matongosika nyika nevhu, Kubva pakusingaperi kusvikira pakusingaperi imwi muri Mwari.

²Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.

³Munodzosera munhu kuguruva; Muchiti, Dzokai vana vavanhu.

³Pripraviš človeka, da razpade v prah, in veliš: Povrnite se, otroci človeški!

⁴nekuti kwamuri makore ane chiuru Akangofanana nezuva razuro kana rapfuura, Senguva yokurinda yousiku.

⁴Zakaj tisoč let je v tvojih očeh kakor včerajšnji dan, ko je minil, in kakor čas ponočne straže.

⁵Munovakukura semvura zhinji; vava sehope; Mangwanani vakaita souswa hunotunga.

⁵Kakor s povodnijo jih pokončavaš, kot spanje so; zjutraj so kakor trava, ki vnovič poganja.

⁶Mangwanani hunotumbuka, hunomera; Madekwana hunodzurwa, ndokusvava.

⁶Zjutraj cvete in poganja, zvečer jo pokose in usahne.

⁷nekuti tinopedzwa nokutsamwa kwenyu, Tinotambudzika nehasha dzenyu.

⁷Kajti ginemo od jeze tvoje in vsled srda tvojega smo preplašeni.

⁸Makaisa zvakaipa zvedu pamberi penyu, Zvivi zvedu zvakavanzika pachiedza chechiso chenyu.

⁸Pred oči svoje si postavil krivice naše, skrivnosti naše v luč obličja svojega.

⁹Nekuti mazuva edu ose anopfuura makatsamwa; Makore edu anopera sebefu.

⁹Kajti vsi dnevi naši minevajo v srdu tvojem, leta nam prelete kot misel.

¹⁰Mazuva amakore edu anosvika makore makumi manomwe, Kana tine simba makore makumi masere; Asi kunyange achikudzwa ndiko kutambudzika nenhamo chete. nekuti gare-gare aenda, nesu tabhururuka taenda.

¹⁰Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo.

¹¹Ndianiko anoziva simba rokutsamwa kwenyu, Nehasha dzenyu, kuti mutyiwe zvakafanira here?

¹¹A kdo spoznava jeze tvoje moč in tvoj srd, boječ se te, kakor se spodobi?

¹²Tidzidzisei kunatsoverenga mazuva edu, Kuti tizviwanire moyo wakachenjera.

¹²Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.

¹³Dzokai Jehovha; kusvikira rinhiko? nzwirai tsitsi varanda venyu.

¹³Vrni se, GOSPOD! doklej –? in žal ti bodi za hlapce svoje!

¹⁴Tigutsei mangwanani netsitsi dzenyu; Kuti tifarise, tive nomufaro mazuva edu ose.

¹⁴Nasiti nas že ob jutranjem svitu z milostjo svojo, da veselo pojemo in se radujemo vse svoje dni.

¹⁵Tifadzei zvinoenzana namazuva amakatitambudza, Namakore atakaona zvakaipa.

¹⁵Razveseli nas po številu dni, v katerih si nas ponižaval, in let, v katerih smo izkušali hudo.

¹⁶Zvamakaita ngazvionekwe navaranda venyu, Nokubwinya kwenyu pamusoro pavana vavo.

¹⁶Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje in veličastvo tvoje nad njih otroki!Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!

¹⁷Kunaka kwaJehovha Mwari wedu ngakuve pamusoro pedu; Mutisimbisire basa ramaoko edu; Zvirokwazvo, basa ramaoko edu murisimbise.

¹⁷Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!