1PORQUE no quiero, hermanos, que ignoréis que nuestros padres todos estuvieron bajo la nube, y todos pasaron la mar;
1Nočem namreč, bratje, da bi ne vedeli, da so bili naši očetje vsi pod oblakom in da so prešli vsi skozi morje,
2Y todos en Moisés fueron bautizados en la nube y en la mar;
2in so bili vsi v Mojzesa krščeni v oblaku in morju
3Y todos comieron la misma vianda espiritual;
3in so vsi jedli isto duhovno jed
4Y todos bebieron la misma bebida espiritual; porque bebían de la piedra espiritual que los seguía, y la piedra era Cristo.
4in vsi pili isto duhovno pijačo; pili so namreč iz duhovne skale, ki jih je spremljala, a ta skala je bila Kristus.
5Mas de muchos de ellos no se agradó Dios; por lo cual fueron postrados en el desierto.
5Toda večina njih ni bila po volji Bogu; zakaj pobiti so bili v puščavi.
6Empero estas cosas fueron en figura de nosotros, para que no codiciemos cosas malas, como ellos codiciaron.
6To pa so postali zgledi za nas, da bi ne želeli hudega, kakor so tudi oni poželeli.
7Ni seáis honradores de ídolos, como algunos de ellos, según está escrito: Sentóse el pueblo á comer y á beber, y se levantaron á jugar.
7Tudi ne bodite malikovalci kot nekateri njih, kakor je pisano: „Sedlo je ljudstvo jest in pit in vstalo igrat“.
8Ni forniquemos, como algunos de ellos fornicaron, y cayeron en un día veinte y tres mil.
8Tudi ne nečistujmo, kakor so nekateri izmed njih nečistovali, in padlo jih je v enem dnevu triindvajset tisoč.
9Ni tentemos á Cristo, como también algunos de ellos le tentaron, y perecieron por las serpientes.
9Tudi ne izkušajmo Gospoda, kakor so ga nekateri izmed njih izkušali in so poginili od kač.
10Ni murmuréis, como algunos de ellos murmuraron, y perecieron por el destructor.
10Tudi ne mrmrajte, kakor so nekateri izmed njih mrmrali in so poginili od pogubnika.
11Y estas cosas les acontecieron en figura; y son escritas para nuestra admonición, en quienes los fines de los siglos han parado.
11To vse pa se jim je zgodilo kot zgledi, a napisalo se je za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov.
12Así que, el que piensa estar firme, mire no caiga.
12Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.
13No os ha tomado tentación, sino humana: mas fiel es Dios, que no os dejará ser tentados más de lo que podeís llevar; antes dará también juntamente con la tentación la salida, para que podáis aguantar.
13Ni vas nobena izkušnjava zadela razen take, ki jo more človek prenesti; zvest pa je Bog, ki vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temuč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti.
14Por tanto, amados míos, huid de la idolatría.
14Zatorej, ljubljeni moji, bežite od malikovalstva!
15Como á sabios hablo; juzgad vosotros lo que digo.
15Kakor pametnim govorim; razsodite vi, kar pravim.
16La copa de bendición que bendecimos, ¿no es la comunión de la sangre de Cristo? El pan que partimos, ¿no es la comunión del cuerpo de Cristo?
16Kelih blagoslova, ki ga blagoslavljamo, ni li deležnost krvi Kristusove? Kruh, ki ga lomimo, ni deležnost telesa Kristusovega?
17Porque un pan, es que muchos somos un cuerpo; pues todos participamos de aquel un pan.
17Ker je en kruh, smo eno telo mnogi, kajti vsi smo deležni tega enega kruha.
18Mirad á Israel según la carne: los que comen de los sacrificios ¿no son partícipes con el altar?
18Glejte Izraela po mesu: niso li, kateri jedo žrtve, deležniki oltarja?
19¿Qué pues digo? ¿Que el ídolo es algo? ¿ó que sea algo lo que es sacrificado á los ídolos?
19Kaj torej pravim? Da je mališka žrtva kaj? ali da je malik kaj?
20Antes digo que lo que los Gentiles sacrifican, á los demonios lo sacrifican, y no á Dios: y no querría que vosotros fueseis partícipes con los demonios.
20Nikakor, temuč kar žrtvujejo pogani, da žrtvujejo zlim duhovom in ne Bogu. Nočem pa, da bodete vi deležniki zlih duhov.
21No podéis beber la copa del Señor, y la copa de los demonios: no podéis ser partícipes de la mesa del Señor, y de la mesa de los demonios.
21Ne morete piti keliha Gospodovega in keliha zlih duhov, ne morete biti deležni mize Gospodove in mize zlih duhov.
22¿O provocaremos á celo al Señor? ¿Somos más fuertes que él?
22Ali pa hočemo dražiti Gospoda? smo li močnejši od njega?
23Todo me es lícito, mas no todo conviene: todo me es lícito, mas no todo edifica.
23Vse je dopuščeno, ali ni vse koristno; vse je dopuščeno, ali vse ne pospešuje napredka.
24Ninguno busque su propio bien, sino el del otro.
24Nihče naj ne išče svojega, temuč vsak dobro drugega.
25De todo lo que se vende en la carnicería, comed, sin preguntar nada por causa de la conciencia;
25Vse, kar prodajajo v mesnici, jejte, nič ne povprašujoč zavoljo vesti.
26Porque del Señor es la tierra y lo que la hinche.
26Kajti „Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje“.
27Y si algún infiel os llama, y queréis ir, de todo lo que se os pone delante comed, sin preguntar nada por causa de la conciencia.
27Če pa vas povabi kdo nevernikov in hočete iti, jejte vse, kar stavijo pred vas, nič povprašujoč zavoljo vesti.
28Mas si alguien os dijere: Esto fué sacrificado á los ídolos: no lo comáis, por causa de aquel que lo declaró, y por causa de la conciencia: porque del Señor es la tierra y lo que la hinche.
28Ako pa vam kdo poreče: ‚To je mališka žrtva‘, ne jejte zavoljo tistega, ki je to oznanil, in zavoljo vesti;
29La conciencia, digo, no tuya, sino del otro. Pues ¿por qué ha de ser juzgada mi libertad por otra conciencia?
29ne pravim pa zavoljo vesti tvoje, temuč onega drugega. Kajti čemu naj mojo svobodo sodi tuja vest?
30Y si yo con agradecimiento participo, ¿por qué he de ser blasfemado por lo que doy gracias?
30Če jaz uživam kaj s hvalo Bogu, zakaj naj bi bil preklinjan ob tem, za kar se zahvaljujem?
31Si pues coméis, ó bebéis, ó hacéis otra cosa, haced lo todo á gloria de Dios.
31Če torej jeste ali pijete ali karkoli delate, vse delajte Bogu na slavo.
32Sed sin ofensa á Judíos, y á Gentiles, y á la iglesia de Dios;
32Bodite brez spotike Judom in Grkom in cerkvi Božji,kakor delam tudi jaz v vseh rečeh vsem pogodu, ne iščoč, kar je koristno meni, temuč kar je v korist mnogim, da se zveličajo.
33Como también yo en todas las cosas complazco á todos, no procurando mi propio beneficio, sino el de muchos, para que sean salvos.
33kakor delam tudi jaz v vseh rečeh vsem pogodu, ne iščoč, kar je koristno meni, temuč kar je v korist mnogim, da se zveličajo.