1Y CESARON estos tres varones de responder á Job, por cuanto él era justo en sus ojos.
1In oni trije možje so nehali odgovarjati Jobu, ker je bil pravičen v svojih očeh.
2Entonces Eliú hijo de Barachêl, Bucita, de la familia de Ram, se enojó con furor contra Job: enojóse con furor, por cuanto justificaba su vida más que á Dios.
2Tedaj se vname jeza Elihuju, sinu Barakela, Buzovcu, iz rodovine Ramove; zoper Joba se mu vname jeza, ker je sebe bolj opravičeval nego Boga.
3Enojóse asimismo con furor contra sus tres amigos, porque no hallaban qué responder, aunque habían condenado á Job.
3Tudi zoper tri prijatelje njegove se je razsrdil, zato ker niso našli odgovora in so vendar obsojali Joba.
4Y Eliú había esperado á Job en la disputa, porque eran más viejos de días que él.
4Elihu pa je čakal Joba z besedami, ker oni so bili starejši nego on.
5Empero viendo Eliú que no había respuesta en la boca de aquelllos tres varones, su furor se encendió.
5In ko je videl Elihu, da ni bilo odgovora v ustih tistih treh mož, tedaj se mu razvname jeza.
6Y respondió Eliú hijo de Barachêl, Buzita, y dijo: Yo soy menor de días y vosotros viejos; He tenido por tanto miedo, y temido declararos mi opinión.
6In izpregovori Elihu, sin Barakelov, Buzovec, in reče: Mlad sem po letih, vi pa ste starci, zato me je bilo sram in sem se bal vam povedati svoje misli.
7Yo decía: Los días hablarán, Y la muchedumbre de años declarará sabiduría.
7Dejal sem: Naj leta govore in visoka starost naj oznani modrost.
8Ciertamente espíritu hay en el hombre, E inspiración del Omnipotente los hace que entiendan.
8Toda duh v smrtnikih je in dih Vsemogočnega, ki jih dela razumne.
9No los grandes son los sabios, Ni los viejos entienden el derecho.
9Priletni niso vselej modri in starci ne umejo vsekdar, kar je prav.
10Por tanto yo dije: Escuchadme; Declararé yo también mi sabiduría.
10Zato pravim: Poslušaj mene, tudi jaz hočem povedati misli svoje.
11He aquí yo he esperado á vuestras razones, He escuchado vuestros argumentos, En tanto que buscabais palabras.
11Glejte, čakal sem besed od vas, poslušal sem vašo razsodnost, dokler bi bili iznašli, kar je odgovoriti,
12Os he pues prestado atención, Y he aquí que no hay de vosotros quien redarguya á Job, Y responda á sus razones.
12in skrbno sem pazil na vas; a glejte, ni ga med vami, ki je prepričal Joba in odgovoril besedam njegovim.
13Porque no digáis: Nosotros hemos hallado sabiduría: Lanzólo Dios, no el hombre.
13Nikar torej ne pravite: Našli smo modrost; Bog mogočni ga premore, ne človek!
14Ahora bien, Job no enderezó á mí sus palabras, Ni yo le responderé con vuestras razones.
14Kajti proti meni ni nameril besed; in z vašimi govori mu ne bom odgovarjal.
15Espantáronse, no respondieron más; Fuéronseles los razonamientos.
15Osupnili so, ne odgovarjajo več, pošle so jim besede.
16Yo pues he esperado, porque no hablaban, Antes pararon, y no respondieron más.
16In jaz naj čakam, ker oni ne govore, ker tu stoje in ne odgovarjajo več?
17Por eso yo también responderé mi parte, También yo declararé mi juicio.
17Odgovoril bom tudi jaz svoj del, tudi jaz povem mnenje svoje.
18Porque lleno estoy de palabras, Y el espíritu de mi vientre me constriñe.
18Kajti poln sem besed, pritiska me duh moj v meni.
19De cierto mi vientre está como el vino que no tiene respiradero, Y se rompe como odres nuevos.
19Glej, život mi je kakor vino, ki nima duška, kakor novi sodi hoče počiti.
20Hablaré pues y respiraré; Abriré mis labios, y responderé.
20Moram govoriti, da se oddahnem, odprem torej ustne svoje in odgovorim!
21No haré ahora acepción de personas, Ni usaré con hombre de lisonjeros títulos.
21Da bi le z nikomer pristranski ne potegnil! In nobenemu človeku se nočem prilizovati.Saj tudi ne poznam prilizovanja: sicer bi me v kratkem vzel Stvarnik moj.
22Porque no sé hablar lisonjas: De otra manera en breve mi Hacedor me consuma.
22Saj tudi ne poznam prilizovanja: sicer bi me v kratkem vzel Stvarnik moj.