1A ESTO también se espanta mi corazón, Y salta de su lugar.
1Da, ob tem mi srce trepeta in poskakuje s svojega mesta.
2Oid atentamente su voz terrible, y el sonido que sale de su boca.
2Čujte, čujte glasu Njegovega hrum in šumljanje, ki prihaja iz ust Njegovih!
3Debajo de todos los cielos lo dirige, Y su luz hasta los fines de la tierra.
3Pod vsa nebesa ga pošilja in blisk svoj do robov zemlje.
4Después de ella bramará el sonido, Tronará él con la voz de su magnificencia; Y aunque sea oída su voz, no los detiene.
4Za bliskom rjove grom; On grmi z veličastnim glasom svojim in ne zadržuje bliskov, ko se čuje glas Njegov.
5Tronará Dios maravillosamente con su voz; El hace grandes cosas, que nosotros no entendemos.
5Bog mogočni grmi čudovito z glasom svojim, velike dela reči, ki jih ne razumemo.
6Porque á la nieve dice: Desciende á la tierra; También á la llovizna, Y á los aguaceros de su fortaleza.
6Zakaj snegu veli: Padaj na zemljo! enako nalivu in silnim ploham svojim.
7Así hace retirarse á todo hombre, Para que los hombres todos reconozcan su obra.
7Vsakemu človeku zapečati roko, da bi vsi ljudje spoznali delo Njegovo.
8La bestia se entrará en su escondrijo, Y estaráse en sus moradas.
8Tedaj gre zver v svoja skrivališča in ostaja v svojih brlogih.
9Del mediodía viene el torbellino, Y el frío de los vientos del norte.
9Iz hrama na jugu prihaja vihar, od severa pa mraz.
10Por el soplo de Dios se da el hielo, Y las anchas aguas son constreñidas.
10Po dihu Boga mogočnega se naredi mraz in široke vode se stisnejo.
11Regando también llega á disipar la densa nube, Y con su luz esparce la niebla.
11Z množino mokrote obtežuje oblake, daleč razprostira oblake strelonosne.
12Asimismo por sus designios se revuelven las nubes en derredor, Para hacer sobre la haz del mundo, En la tierra, lo que él les mandara.
12Pod Njegovim vodstvom se zasukajo, da opravijo, karkoli jim zapove, nad površjem obseljene zemlje,
13Unas veces por azote, otras pos causa de su tierra, Otras por misericordia las hará parecer.
13bodisi, da jim veli izprazniti se v šibo, če je treba zemlji Njegovi, ali v dokaz Njegove milosti.
14Escucha esto, Job; Repósate, y considera las maravillas de Dios.
14Čuj to, Job, stoj in opazuj čudovita dela Boga mogočnega!
15¿Supiste tú cuándo Dios las ponía en concierto, Y hacía levantar la luz de su nube?
15Veš li, kako Bog obtežava oblake svoje in veli sijati njih svetlobi?
16¿Has tú conocido las diferencias de las nubes, Las maravillas del Perfecto en sabiduría?
16Umeš li plavanje in valovanje oblakov, čudovita dela tistega, ki je popoln v znanju?
17¿Por qué están calientes tus vestidos Cuando se fija el viento del mediodía sobre la tierra?
17Ti, ki ti obleka postane gorka, kadar jug vleče po zemlji,
18¿Extendiste tú con él los cielos, Firmes como un espejo sólido?
18moreš li ti kakor On razpeti nebeški obok, da trdno stoji kakor zlito zrcalo?
19Muéstranos qué le hemos de decir; Porque nosotros no podemos componer las ideas á causa de las tinieblas.
19Poúči nas, kaj naj Mu rečemo? Mi ne moremo urediti besed zaradi tmine.
20¿Será preciso contarle cuando yo hablaré? Por más que el hombre razone, quedará como abismado.
20Ali naj se Mu oznani, da hočem govoriti? Kdo bo li želel, da bo uničen?
21He aquí aún: no se puede mirar la luz esplendente en los cielos, Luego que pasa el viento y los limpia,
21Sedaj sicer ne vidimo luči, ki na oblake svetlo sije, a veter potegne in jih očisti.
22Viniendo de la parte del norte la dorada claridad. En Dios hay una majestad terrible.
22Od severa prihaja zlat lesk – okoli Boga je strašna veličast;
23El es Todopoderoso, al cual no alcanzamos, grande en potencia; Y en juicio y en multitud de justicia no afligirá.
23Vsemogočnega ne moremo doseči, prevzvišen je v moči; a v sodbi in v obili pravičnosti nikomur ne dela sile.Zato se ga boje ljudje; on se ne ozira na nikogar, kakorkoli je modrega srca.
24Temerlo han por tanto los hombres: El no mira á los sabios de corazón.
24Zato se ga boje ljudje; on se ne ozira na nikogar, kakorkoli je modrega srca.